Phil Giles (foto: uradna spletna stran kluba)
Ko je Thomas Frank po sedmih letih zapustil Brentford, je večina pričakovala razpad sistema, ki je klub iz zahodnega Londona popeljal med najboljše zgodbe Premier lige. A medtem ko se Danec pri Tottenhamu utaplja v težavah, Brentford mirno in samozavestno leti naprej. Razlog? V ozadju stoji arhitekt, ki ga širša javnost pogosto spregleda – Phil Giles.
Ko je danski trener Thomas Frank pred začetkom aktualne sezone po sedmih letih zapustil Brentford in prevzel vajeti pri Tottenhamu, so se mnogi zunanji opazovalci spraševali, kako bo to vplivalo na nadaljnjo usodo zahodnolondonskega kluba v Premier ligi. Ni bilo malo takšnih, ki so smatrali Frankov odhod kot hud udarec po katerem se bodo "čebele" težko pobrale.
Ti dvomi so se še povečali, ko so pri Brentfordu najavili, da bo vlogo glavnega trenerja prevzel kar dosedanji trener za prekinitve Keith Andrews. Petinštiridesetletni Irec pred tem nikoli ni opravljal te službe na kateremkoli nivoju.
Danes pa, ko ima Thomas Frank pri Tottenhamu ogromne težave in se zdi, da so mu dnevi šteti, Brentford pa je na visokem sedmem mestu, samo tri točke za lanskim prvakom Liverpoolom na četrtem mestu, je jasno, da Danec ni bil ključni kamenček v mozaiku čebel, pač pa ima veliko več zaslug za njihove uspehe športni direktor Phil Giles.
Phil Giles, ki ga pogosto imenujejo arhitekt uspeha Brentforda, to vlogo opravlja že več kot desetletje, od leta 2015. Gilesa je v klub pripeljal Matthew Benham, saj je bil vodja kvantitativnih raziskav v podjetju Smartodds, ki je v lasti lastnika kluba.
Danes petdesetletni Giles ni imel nikakršnih predhodnih izkušenj z nogometom, pač pa je bil strokovnjak za matematiko in statistiko, ki ju je študiral na Univerzi v Newcastlu, zato je na začetku (do leta 2020) delal v tandemu z Dancem Rasmusom Ankersenom. Phil Giles je najbolj zaslužen za pristop, v katerem so najpomembnejši podatki in absolutno zaupanje v strukture kluba.
Skupaj s tehničnim direktorjem Leejem Dykesom Giles opravlja večino dela v zvezi s prestopi in slovi kot trden pogajalec. Zadolžen je tudi za odločitve v zvezi s trenerji. On je bil ta, ki je leta 2018 prižgal zeleno luč za Franka, ki je bil pred tem dve leti pomočnik dotedanjega trenerja Deana Smitha. In on je ta, ki je po Frankovem poletnem odhodu na klop posadil Andrewsa.
Pred časom je Giles za Brentfordovo uradno spletno stran takole opisal kako potekajo prestopi igralcev: "Trener ni preveč vpleten v transferje s tehničnega vidika. Sodeluje pri pogovorih o evoluciji moštva in o igralcih, ki jih želimo pripeljati. Mora si predstavljati, kako bo novega igralca vključil v svoje načrte. Midva z Leejem Dyksom pa opraviva vse ostalo v zvezi s prestopi. Na neki točki se trener morda sestane z igralcem ali njegovim agentom, ker je odnos med igralcem in glavnim trenerjem ključen in hočemo takoj vzpostaviti ta odnos, da nogometaš ve, kaj pričakovati, ko pride v naš klub."
Obenem pa je Giles opozoril, da so se časi spremenili: "Časi, ko je bil trener tisti, ki je po telefonu poklical agenta ali igralca in dejansko opravil vse korake prestopnega postopka, so minili. Nogomet je danes preveč kompleksen. Zahteva popoln fokus v tem pogledu, kar pa je dobro, saj pomeni, da imajo glavni trenerji več časa za področja, ki bolj ustrezajo njihovim sposobnostim."
V kaotičnih razmerah pri Tottenhamu se Thomas Frank ni uspel najbolje znajti, medtem ko struktura Brentforda, ki je trdna, premišljena in dolgoročna, nemoteno deluje naprej. In tudi če odide Phil Giles ali kdo drug, bo struktura še vedno ostala na mestu, posamezne zadolžitve pa bodo pač opravljali drugi ljudje.
In to je recept, ki v zahodnem Londonu očitno zelo dobro deluje.