Sanel Konjević (foto: //)
Sanel Konjević je za Nogomanio analiziral evropski podvig Celja ter podal mnenje o specifikah Alberta Riere.
Evropska sezona Celja je končana. Zadnje dejanje so še vedno aktualni slovenski državni prvaki odigrali v Firencah, kjer so namučili in na trenutke celo pritisnili Fiorentino. Zelo so se Celjani približali celo polfinalu, invididualna kakovost Moisa Keana in nekaterih soigralcev pa je presodila. Vseeno, vtis, ki ga je pustilo Celje na evropski sceni, je pozitiven. S tem se strinja tudi trener in analitik Sanel Konjević, ki je s somišljeniki nedavno ustanovil tudi društvo nogometnih analitikov Slovenije.
Kaj vas je pri igri Celja v letošnji evropski sezoni najbolj pozitivno presenetilo?
Celje je v letošnji evropski sezoni pokazalo to, česar si akterji v slovenskem nogometu želimo. Zaradi strahu pred neuspehom nimamo te vztrajnostne motivacije za vsako ceno. To je glavna odlika tega Rierinega sloga. To je njegov klasičen "all in". Največ samozavesti in zaupanja igralcev dobiš s tem, ko vztrajaš pri svojem tudi, ko ne gre. Na koncu te nogomet lahko nagradi. Udarnih 11, 12, morda 13 igralcev Celja igra s samozavestjo, lahkoto, ne glede na to, če je recimo Aljoša Matko v formi ali ne, ve, kaj mora početi. Ni igralca na igrišču, ki se ne bi ponudil, ki bi se bal odigrati ali se bal iti v preigravanje. Če bi namesto Fiorentine Celje igralo proti še močnejšemu klubu, bi Svit Sešlar in soigralci igrali na isti način.
Albert Riera goji specifičen način igre, povsem nasproten od "klasičnega" slovenskega pristopa, kako to igro vidite vi?
Ta način igre gledamo vsak vikend. To je moderen nogomet, z veliko teka in drugimi stvarmi v igri. Organizacija igre od vratarja, preigravanja, rotacije, iskanje zadnje podaje itd. V teh elementih igralci v slovenski ligi niso bili najboljši, toda s trenerjem, ki jim zaupa, so igralci postali uspešni, posledica bodo verjetno dobri prestopi. Rezultat je kralj in ko s takšnim nogometom, ki je visoko tvegan, izgubljaš, to ne izgleda dobro. Če pogledamo, koliko golov je Celje dobilo to sezono, lahko vidimo problem. Če bi Celje v Evropi prej izpadlo, bi to igro v Sloveniji zagotovo označili kot nespametno, preveč tvegano in trdili, da na takšen način ne moreš osvajati lovorik ter priti daleč v Evropi.
Riera je Sloveniji svetoval, da naj pozabi na pragmatizem.
Pragmatizem pri nas obstaja že dolgo, imamo ga v krvi. To, kar igra Riera, je totalno nasprotje tega, kar pri nas kot edini način zagovarjajo mnogi. Prepričan sem, da Riera ravno zaradi svojih osebnih karakteristik enostavno tako igra in toliko tvega. Pri nas se dogaja, da nekateri trenerji začnejo podobno, po nekaj tekmah pa klonijo pod pritiskom. Niso finančno neodvisni, bojijo se za svoj obstoj in zato se rezultat pri nas dela tako, da si kot ekipa zaprt, individualno dober in igraš na protinapade.
V Celju se preprosto vse vrti okrog trenerja, kakšna je vaša ocena nedvomno markantnega Španca?
Je specifičen, to nedvomno. Ker je zahteven, ker je pedanten. Je tudi atipičen predstavnik bivših nogometašev, saj je praktično takoj dobil priložnost za delo v prvi ekipi. Uspelo mu je, to lahko rečemo. Nekdanji igralci pa vendarle ne smejo gledati na Riero kot pravilo, ampak kot na izjemo. Vidimo že pri nas, nekdanji reprezentanti in vrhunski igralci, ki še niso naredili "osnovne šole" v smislu prakse, imajo pri samostojnem delu težave.
Rierin pristop je zelo neposreden, včasih na meji konflikta, je to problem?
Albert Riera je "poredni fant" slovenske trenerske scene. To, kar kaže Celje pod njegovim vodstvom, pa je fantastično, posebej v Evropi. V Sloveniji je kljub neuspehom sledil toku te igre in verjetno bo to vedno počel. Kaj pa B plan? Njegov B plan so bile doslej le majhne taktične spremembe. Spoštuje le samega sebe in to, kar vidi sam. V nogometu pa se nekaj vendarle vpraša tudi tekmeca. Trener je zagotovo pomemben člen celjskega uspeha, ampak igralci so tisti, ki igrajo, zato jih je treba izpostaviti ob uspehih. Nikakor v tem primeru ne bi smelo biti tako, da je prvi Riera, nato klub in potem igralci. Ravno obratno je.
Kaj bi po vaši oceni moralo storiti Celje, da bi v prihodnje nadgradilo doseženo?
Vprašati se moramo, če lahko na dolgi rok s to ekipo dominiraš in ne igraš tveganih tekem? Z vsem spoštovanjem do kakovosti igralcev, ki jih imajo. Za takšen način igranja bo treba iskati še boljše, še hitrejše predvsem obrambne igralce, ki morajo pokrivati ogromno prostora in reševati situacije v igri ena na ena. Lažje je najti kvalitetnega mlajšega igralca v srednji in napadalni liniji, kot pa kakovostnega branilca. Če recimo Albert Riera odide, bo verjetno prišel trener, ki ne bo igral na takšen način. Vprašanje je, če imajo v Celju pripravljeno alternativo, kajti Riera je zdaj na trgu zagotovo iskana roba. Kako se bodo v klubu pripravili na verjetne odhode nekaterih igralcev? Prvaki letos ne bodo, v Evropo se bodo verjetno uvrstili, ampak v naslednji sezoni bo vse to težko nadgraditi. Sploh, če se bo Riera poslovil.
Ključni igralci Celja so Svetlin, Zabukovnik in Sešlar, ki so predstavniki mladega slovenskega vala, kako daleč lahko sežejo?
Vsi trije Slovenci so ključni protagonisti te ekipe. Vedno jih bo kdo kritiziral, to je jasno. To, kar gledamo, je dobra reklama za slovenski nogomet, za igralce ter seveda potencialne reprezentante. Vprašanje pa je, kako te igralce implementirati v reprezentanco. Svetlinu bo verjetno lažje sprejeti način igre, ki ga igra Slovenija, kot recimo Sešlarju. Bomo pa sigurno potrebovali igralca, kot je Sešlar. Vprašanje je, čemu se bomo prilagajali, sistemu ali igralcem? Sešlar ni nič drugačen od Mihe Zajca, Davida Tijanića in še koga, vidimo pa lahko, kakšno vlogo igrata omenjena v reprezentanci.