
Manchester United (foto: Getty Images)
Manchester United se je podpisal pod eno najslabših sezon v svoji zgodovini. Kakšne bodo posledice in kako naprej? Bo Ruben Amorim dobil še eno priložnost?
Manchester United bo to sezono odigral še eno uradno tekmo, v sklopu Premier League bo na svojem Old Traffordu gostil Aston Villo, navijači angleškega velikana pa bi si gotovo želeli, da bi lahko obračun proti ekipi iz Birminghama kar preskočili. V moderni dobi tako zelo slabe sezone v domačih tekmovanjih klub še ni preživljal. Za nameček je sinoči zapravil še edino priložnost, da bi se vsaj delno odkupil svoji navijaški bazi, hkrati pa seveda trenerju Rubenu Amorimu kupil prepotrebne dodatne kredite. Manchester United je izgubil v finalu lige Europa in povrh tega se mu je to pripetilo proti Tottenhamu, ki letos v prvenstvu preživlja skoraj identično obupno sezono, poleg tega pa večje lovorike Londončani, do sinoči, niso osvojili že dolgih 17 let. Včasih je Sir Alex Ferguson pred tekmo vstopil v slačilnico, rekel je: “Fantje, saj je samo Tottenham,” in odkorakal. Od teh časov je Manchester United trenutno oddaljen za svetlobna leta.
Ruben Amorim nima veliko za pokazati. Kaj pa Jim Ratcliffe?
Najbogatejši Britanec je v Manchester United vstopil decembra leta 2023, odkupil je četrtinski delež in se zavezal, da bo z aktivno vpetostjo v športno delovanje kluba padlega velikana vrnil tja, kamor sodi. Hitro je lahko ugotovil, da to še zdaleč ne bo enostavno, poleg tega pa zdaj že leto in pol vleče poteze, ki na tej točki niso obrodile še prav nobenih sadov, ravno nasprotno. Klima okoli kluba je ta hip še bolj negativna, kot je bila pred prihodom Ratcliffa. Okrepitve se niso izkazale, trenerska menjava ni zalegla, več kot 200 zaposlenih v klubu je ostalo brez dela, ekipa zaseda 16. mesto v Premier League in še bi lahko naštevali. Med navijači se je naselila melanholija, angleška nogometna javnost se posmehuje in tista posebna avra, ki je klub krasila dolga desetletja, je že povsem izpuhtela. Jim Ratcliffe se torej (še) ni izkazal kot veliki rešitelj, ki ga je Manchester United nestrpno čakal in krvavo potreboval.
Napovedi za prihodnjo sezono so pokazatelj realnega stanja
Koliko se lahko spremeni v enem poletju? Toliko, da se bo Nottingham Forest v zadnjem krogu prvenstva boril za uvrstitev v ligo prvakov, čeprav se je v lanski sezoni komaj obdržal med angleško elito. Lahko kaj takšnega pričakujejo tudi navijači Manchester Uniteda? Samo v teoriji. Za takšen razcvet bi se moralo v letošnjem poletju marsikaj poklopiti. Lahko se zgodi, toda možnosti so nizke. Glasnejši del navijačev se glede pričakovanj za novo sezono naslanja na borbo za evropske pokale oz. za prvih šest mest na tabeli. Ob pogledu na igralski kader se sicer zdi, da bi bila končna uvrstitev v zgornjem delu razpredelnice kar spodoben dosežek. Sredstev za konkretno prenovo ekipe pa letos ne bo in tukaj se bo pokazalo, koliko je vredna nova vodstvena garnitura, ki jo je v klubske pisarne postavil Ratcliffe. Prostora za napake glede novih prihodov sprejemalci odločitev pri Unitedu praktično ne bodo imeli.
Trener bo morda dobil novo priložnost, toda pritiski bodo večji
Ruben Amorim bi se lahko pri zagovoru svojega dela naslanjal na dve zadevi. Prišel je sredi sezone in brez pripravljalnega obdobja z ekipo je njegov slog nogometa težko vcepiti zasedbi, ki je dolga leta trpela brez prave, otipljive identitete in je prestajala mnoge menjave taktičnih principov, ki pa še zdaleč niso bili tako zahtevni in dovršeni od teh, ki jih zagovarja Amorim. Podobno je recimo želel Ralf Rangnick, toda pri tem ni bil uspešen. Druga zadeva pa je nezavidljiv igralski mozaik, ki se ga je v zadnjih letih sestavljajo po zelo dvomljivih smernicah. Če bo obdržal svoje delo, bo poleti gotovo dobil nekaj okrepitev, toda že v prvem delu sezone se bo pričakovalo določen napredek, rezultatski in v podobi na igrišču. Amorimov United bo moral hitro splavati, sicer se bo prav verjetno utopil v pritisku javnosti in eden največjih klubov na svetu bo, pa če bo interno to želel ali pa ne, primoran znova reagirati.
Na vidiku so spremembe, ki navijačem Uniteda ne bodo všeč
Manchester United bo primoran letos prodati nekaj doma vzgojenih igralcev, saj takšni predstavljajo čisti dobiček v računovodskem smislu. Marcusa Rashforda bodo navijači kar hitro ‘prebavili’, težje pa bi bilo v primerih Kobbieja Mainooja ali pa Alejandra Garnacha, toda gre za igralca, ki sta tržno zanimiva in ne bo presenečenje, če bo vsaj eden od njiju klub zapustil. Pričakuje se tudi dodatne reze v drugih vejah kluba in to bo kratkoročno gotovo slabo vplivalo na percepcijo javnosti. Poletje bo dolgo in naporno, pomagali pa bodo samo boljši rezultati, ko se bo nova sezona končno začela. S pripravami bo United začel že maja, junija sledi premor, julija pa se predsezona nadaljuje s polno paro. Rdeči vragi bodo v tem sklopu odigrali vsaj osem obračunov, mudili pa se bodo po vseh koncih sveta. Že v sredo jih čaka prva tekma po sezoni, odigrali pa jo bodo proti azijski All-Stars selekciji (v Maleziji).
Prihodnost ni tako črna, kot se zdi skozi očala današnjega dne
Krčenje stroškov po vseh vogalih kluba se vzporedno z obupnimi rezultati zdi zelo kruto in nepravično, se pa bo gotovo nekje poznalo na poti do bolj blagodejnega stanja v blagajni in bolje optimiziranega načina dela. Vsaj tako napovedujejo veljaki v klubu. Ratcliffe namerava zgraditi nov stadion, ki bo še povišal že tako zavidljive prihodke kluba na letni osnovi, kultni Old Trafford pa je tako ali tako že močno dotrajan in precej zaostaja za konkurenco. Tudi vodstvena hierarhija v pisarnah je vse bolj izrazita in pri Unitedu so to pogrešali vse od časov Sir Alexa Fergusona. Dolgoročno določeni nastavki lahko ponujajo razloge za optimizem, toda ob tako slabih rezultatih bodo navijači težko čakali na boljše čase. Na koncu dneva se bo vse začelo in tudi končalo pri rezultatih, ki jih bo klub v prvi vrsti dosegal na angleških zelenicah, neglede na začrtane pisarniške projekte za čase, ki ne sovpadajo z bližnjo prihodnostjo.