Miran Zore   16. april 2013
Predstavljamo: FC Basel

Senzaciji ni videti konca

Basel je z uvrstitvijo v polfinale lige Europa dosegel največji uspeh v svoji 120-letni zgodovini. Uspeh je plod več kot desetletnega razvoja igre, ki danes daje odlične rezultate, odlične nogometaše in prinaša goro denarja.
SORODNE NOVICE
Benjamin Verbič v ekipi redneg...
11.12.2017 | Evropski pokali
Liga Europa: Benjamin Verbič p...
11.12.2017 | Evropski pokali
Astana noče podaljšati s trene...
8.12.2017 | Evropski pokali
Matjaž Kek s skalpom Milana za...
8.12.2017 | Evropski pokali
Ni denarja, ki bi kupil atmosf...
8.12.2017 | Evropski pokali
Bane Ivanović v slogu najboljš...
8.12.2017 | Evropski pokali
(foto: Getty Images)
Fenerbahče, Benfica, Chelsea in… Basel? Končno zmago v ligi Europa napadajo trije evropski nogometni velikani, vsi favoriti za končno zmago, in pa majhni Basel. Švicarski predstavnik je na poti do polfinala senzacionalno izločil Tottenham, Zenit, Dnipro in Sporting ter tako presegel pričakovanja vodstva kluba, ne pa tudi evforičnih navijačev, ki verjamejo, da se Basel zdaj lahko kosa tudi s Chelseajem, s katerim bo igral v polfinalu. Upi Baselčanov niso prazni, saj temeljijo na trdnih temeljih, ki jih je klub z zavidljivo 120-letno tradicijo (klub je leta 1893 soustanovil Hans Joan Gamper, poznejši ustanovitelj Barcelone) postavil v zadnjih letih.

Basel je danes švicarska nogometna zgodba o uspehu, za katero pesti stiska tudi največji švicarski športnik v zadnjem obdobju Roger Federer. Čeprav v očeh marsikaterega Švicarja Grasshopper iz mondenega Züricha, rekorder po številu osvojenih naslovov državnega prvaka (27), še vedno kotira najvišje, pri starih in nekdaj uspešnih Servettu iz Ženeve, Lozani in Young Boysih iz Berna pa še vedno diši po že malce zastaranih lovorikah, je v resnici Basel tisti, ki zdaj že nekaj let vlada švicarskemu nogometu. Baselčani so v zadnjih desetih letih osvojili kar sedem naslovov švicarskega državnega prvaka in še šest pokalnih lovorik, domačo prevlado pa so v zadnjem desetletju uspešno potrjevali na mednarodni sceni. Štirikrat so zaigrali v Ligi prvakov, lani prvič v izločilnih bojih, po četrtfinalu rajnkega pokala UEFA pa jim je letos uspel še zgodovinski dosežek, uvrstili so se namreč v polfinale lige Europa.

Še pred petnajstimi leti je bil Basel eden manj pomembnih švicarskih prvoligašev. Zadnji naslov prvaka je osvojil davnega leta 1980, vmes pa za kratek čas celo izpadel v drugo ligo. Njegova vstaja in transformacija v spoštovanja vreden klub, kakršnega poznamo danes, se je začela šele na prelomu tisočletja. Ključni zanjo so bili trije dejavniki; prenovljeni stadion St. Jakob-Park, prihod trenerja Christiana Grossa, ki so mu v Baslu nato zaupali celo desetletje in, z izdatno podporo prav v Baslu stacioniranega farmacevtskega giganta Novartisa, končno tudi zdrava finančna konstrukcija. In kjer je dim, je tudi ogenj, bolje rečeno: kjer je denar, je vsaj običajno tudi rezultat. Christian Gross, pred tem trener Grasshopperja in Tottenhama, je Baslu hitro prinesel uspehe in že leta 2002 tudi uvrstitev v Ligo prvakov. Basel je bil v sezoni, ko je evropski prvak postal Milan, že s samo uvrstitvijo senzacija Lige prvakov. Brata Yakin, Pascal Zuberbüchler, Timothee Atouba, Ivan Ergić, Scott Chipperfield in ostali so švicarski klubski nogomet po sušnih letih predvsem Grasshoppersa začeli vračati na evropski nogometni zemljevid.

Konkurenca je v zadnjih letih vse bolj zaosta(ja)la. Basel je morda imel najmočnejši finančni potisk, toda v ospredje sta ga v prvi vrsti izstrelila ideja in znanje, s katerim je to idejo uresničeval. Zraslo je domače jedro ekipe, ki so ga krepili kvalitetni tujci. Najboljši nogometaši so odhajali in še vedno odhajajo in to za čedalje večji denar, talentirani so se razvijali v mladinski šoli oziroma so prihajali od drugod. Ivan Rakitić, Zdravko Kuzmanović, Eren Derdiyok, Gokhan Inler, Xherdan Shaqiri, Granit Xhaka so tako že zdavnaj postali preteklost Basla, ki pa ni počival na zaslužku in lovorikah. Kdor je odšel, je preprosto dobil zamenjavo, pogosto celo nadgradnjo. Sedanjost in prihodnost Basla tako danes predstavljajo Yann Sommer, Aleksandar Dragović, Valentin Stocker, Fabian Frei in ostali. Kar je Švicarjem manjkalo, so relativno poceni dokupili (A. Frei, P. Degen, Streller, Schär, Steinhöfer…). Pokazali so tudi veliko mero iznajdljivosti. Ne le na tradicionalno plodnih trgih Južne Amerike, Balkana in Afrike, kupovali so tudi v arabskem svetu. Egipt je Baslu dal dva odlična nogometaša, oba reprezentanta Egipta. Mohamed Elneny igra na sredini igrišča, še precej boljši od njega pa je komaj dvajsetletni Mohamed Salah, ki ga v Baslu že imenujejo "novi Shaqiri".
Basel
(foto: Getty Images)

Basel je pod Grossom dobil jasno usmeritev in izkazalo se je, da je prav zato tudi preživel njegov odhod. Proslavil in poslovil se je tudi od uspešnega trenerja Thorstena Finka, ki je Basel spravil v Ligo prvakov, pa nato tudi še od Finkovega pomočnika in pozneje naslednika, uspešnega Heika Vogla, ki je v Ligi prvakov premagal Manchester United in Bayern. Oktobra lani je po ne najbolj posrečenem začetku sezone tedaj že povsem spremenjeno ekipo prevzel Murat Yakin, eden ključnih nogometašev iz generacije 2002/2003. Prehod na novega trenerja je bil mehak, Yakin je Basel sprva vrnil na zmagovalno pot, nato na vrh prvenstvene razpredelnice in nazadnje do zgodovinskega polfinala lige Europa. Basel danes igra zrel, agresiven in v praktično vseh pogledih moderen nogomet s presingom na nasprotni polovici. Igra v disciplinirani formaciji 4-2-3-1, proti kateri je nazadnje s svojimi zvezdniki klonil celo angleški Tottenham. "Zabave še ni konec. Veselimo se povratka v London," optimistično napoveduje predsednik kluba Bernhard Heusler.

Baslovi uspehi so inspiracija za manjše evropske klube, v Švici denimo za izjemno zapravljivi Sion, ki na milijone evrov brez pravega efekta prepogosto mečejo skozi okno. Zagotovljeni osnovni proračun, okrog 30 milijonov evrov, Baselčani danes brez večjih težav najmanj podvojijo. Liga prvakov in liga Europa prinašata ogromno denarja, še več pa prodaje najboljših igralcev. Xherdan Shaqiri je bil Bayernu denimo prodan za enajst milijonov evrov, Granit Xhaka Gladbachu za slabih devet milijonov evrov. Glavnino prihodka sicer predstavljajo prodane vstopnice. Zasedenost stadiona je namreč krepko preko 70-odstotna, kar v povprečju navrže okrog 27.000 ljudi na tekmo. Lep denar prinaša tudi že merchandising, ki je že presegel znesek milijon in pol evrov na letni ravni. Ko vse to seštejemo, Baslov proračun danes zlahka presega 50, 60 milijonov evrov letno.

Kar pa je najbolj pomembno, Baselčani na denarju ne sedijo. Razvoj kluba samega predvsem pa igre se dogajata tukaj in zdaj. Vsak dan. Še včeraj je v Baslovem dresu blestel Shaqiri, danes, ob prijetnih enajstih milijonih v klubski blagajni in ob novem trenerju, blesti Salah, jutri bo, morda spet z novim trenerjem, blestel nekdo drug. Največji Baslov uspeh je kontinuiteta in nenehna nadgradnja rezultatov, igre in predvsem neodstopanje od temeljne ideje. Basel danes igra najboljši nogomet v svoji novejši zgodovini, dosegel je največji uspeh v svoji zgodovini (v igri je tudi za domačo dvojno krono) razpolaga z morda najbolj talentiranimi igralci, ki so kdaj nosili klubski dres in služi več denarja kot kdajkoli prej.

Basel je bil pred desetimi leti v Ligi prvakov označen za veliko senzacijo. Pridevnik senzacionalen je dobil tudi lani, ko je premagal Manchester United, izognil se mu ni niti letos, ko je pristal v polfinalu evropske lige. Toda Basel je s kontinuiranim delom in rezultati iz sezone v sezono v resnici vse manj senzacionalen. Postaja, podobno kot švicarski reprezentančni nogomet, namreč vse bolj uspešen in to ni naključje. 
Murat Yakin
 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 16
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
homc666 17.4.2013, 10:10 Prijavi komentar
ma kje vi primerjate Basel in malibor. malibor se lahko primerja le z ManU, Real. malo so razlike v denarju no ampak v kvaliteti so tuki tuki. Real ma Ronaldota, ManU ma RVP in Rooney-a, malibor pa tavaresa in mertelja. potem pa svizec zavije čokolado v folijo
jankoslav 17.4.2013, 09:02 Prijavi komentar
Meni se pa zdi da je ravno to pomembno, odločitev da boš zgradil takšno in takšno igro in temu cilju potem slediš kot klub. Upam da se bo recimo Olimpija držala tega je na kar dobri poti. Mogoče me pri Mariboru moti to ker mi sistem igre ki ga zagovarja Milanič res ni všeč, ker igralci v njem res ne napredujejo, prav tako ta igra za oko res ni ne vem kako zanimiva.Maribor tako jalovo pritisne nasprotnika,bolj zaradi individualne kvalitete kot pa igre same.Kar se igralcev Basla tiče, imaš v določeni meri prav ja (sem pogooglal:)).Podobnosti je res nekaj, ni pa ključne, torej sledenje aktualnim trendom nogometne ige. Aja pa te čudne Milaničeve rotacije tudi niso ravno pro basel
jerry1990 17.4.2013, 08:34 Prijavi komentar
ok glede igre maš prav, vendar način igre še ni tako pomemben, dejstvo je da sta tako basel kot maribor letos oba bila uspešna v evropski ligi ne glede na način igre. domači igravci? se nebi povsem strinjal s tabo. dejstvo je da je večina "domačih" baslovih igravcev bila pripeljana iz drugega kluba, res da v najstniških letih pa vendar. kuzmanović, d. degen, derdiyok, f. frei, inler, sommer, stocker, yakin, drgović, schar ... vsi ti so bili pripreljani v klub pri 15-19 letu starosti kar pomen da so že imeli določen pocential. mislim da lahko brez zadržkov rečem da je maribor slovenski basel, oba imata določene razlike v načinu dela pa kljub temu veliko podobnosti
jankoslav 16.4.2013, 21:40 Prijavi komentar
jerry1990 nisi prebral članka. Basel igra moderen, hiter nogomet, Maribor nikakor. Basel sestavlja jedro ekipe iz domačih igralcev, Maribor ne. A nadaljujem? Edino kar je skupno obema kluboma je to da si znata zaslužit lep "bonus" k svojima proračunoma, pač vsak po svojih zmožnostih. Avtor govori o ideji hitre, moderne igre ki naj bi jo imeli v tem klubu, a ima Maribor kakšno idejo v igri? Ni je videti žal mi je, Maribor igra vse prej kot moderen nogomet ki temelji na individualni kvaliteti igralcev ki so pač boljši od konkurence v prviligi.
jerry1990 16.4.2013, 21:13 Prijavi komentar
basel ima tudi 2 "pomožna kluba". oba igrata v 2 ligi (eden je iz Liechtensteina) in tja pošiljajo mlade igravce na kaljenje
jerry1990 16.4.2013, 21:06 Prijavi komentar
nk maribor je slovenski basel oz. je na dobri poti da postane to
jankoslav 16.4.2013, 19:35 Prijavi komentar
Ja ampak za začetek bi moral na igri delat malo bolj (vsi, ne samo maribor), Maribor pa bi moral sploh razmišljat o domačih igralcih, verjetno je edini klub v 1. SNL ki v začetni enajsterici nima niti enega lastnega nogometaša. Ja vem v tej bedni ligi je prvi ampak to ni to morali bi to prevlado v slovenskem prostoru izkoristit za vzpostavitev domačega jedra igralcev ki bi mu potem pripajali kvalitetne tujce. Dokler pa bodo Filipovići kao okrepitve... Če pa se k ostalim klubom obrnemo je pa še precej slabše, olimpija miga ima lastno jedro mladih fantov, domžale nekaj brcajo v tej smeri ostalo je pa velika žalost.
messi19 16.4.2013, 19:13 Prijavi komentar
Stajerc +1000 ;) Bravo Basel, fajn bi bilo, da NK Maribor spravimo na tako raven!
reddevils 16.4.2013, 16:16 Prijavi komentar
Stajerc +100 :) Sicer pa dober članek.
Stajerc 16.4.2013, 15:45 Prijavi komentar
Ilonka, po moje je ta članek bližje olimpiji: http://www.nogomania.com/Mednarodni-Nogomet/Novica/Hajduku-grozi-bankrot.aspx
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE