Jan Krstovski   12. november 2014
Katanec na "mestu zločina"

Srečkova nesrečna noč

Wembley bo imel v srcih navijačev Barcelone vedno posebno mesto. Srečko Katanec ga ne hrani v tako lepem spominu. Pod legendarnima stolpoma je leta 1992 proti Kataloncem izgubil finale Evropskega pokala.
SORODNE NOVICE
Kenan Bajrić bi lahko igral za...
17.12.2017 | Slovenski nogomet
Ousmane Dembele bo prepozen za...
17.12.2017 | Evropske lige
Napadalec Atletica mora garati
15.12.2017 | Evropske lige
Hebei nudi več kot Barca
15.12.2017 | Evropske lige
Özil prej v United kot v Barco
15.12.2017 | Evropske lige
Gigijev dres na posebno mesto
15.12.2017 | Evropske lige


Točno dva tedna pred zgodovinsko prvo tekmo novoustanovljene slovenske nogometne reprezentance v Talinu je njenega bodočega kapetana in kasneje tudi najuspešnejšega selektorja Srečka Katanca v Londonu čakalo najpomembnejših 90 minut kariere. Izkazalo se je, da je moral Ljubljančan v dresu Sampdorie v finalu Evropskega pokala proti Barceloni odigrati še pol ure več, a tudi neumorna predstava na levem boku obrambe ni bila dovolj.

Pod mitskima stolpoma Wembleyja je Kataloncem zadetek branilca Ronalda Koemana v 112. minuti podaljška prinesel težko pričakovani naslov, ki se jim je izmikal vse od ustanovitve kluba leta 1899. Tisti večer je za Barço pod taktirko še enega mitskega Nizozemca Johana Cruyffa pomenil veliko olajšanje in vprašanje je, kako drugačna bi bila zgodovina obeh klubov, če bi se obračun v Londonu razpletel drugače.

Izenačena tekma, v kateri sta blestela oba vratarja Andoni Zubizarreta in Gianluca Pagliuca, bi lahko po številnih priložnostih zmagovalca dobila že po 90 minutah. Hristo Stojčkov je v drugem polčasu zatresel vratnico, Gianluca Vialli pa je takrat le za nekaj centimetrov zgrešil z lobom, ko je Zubizarreta že zapustil svoja vrata.

Kasnejši junak Koeman je že v prvem polčasu dodobra ogrel dlani Pagliuce s prostim strelom, ko pa je nemški sodnik Aron Schmidhuber v drugem delu podaljška zapiskal za enega zadnjih na tekmi, so člani Sampdorie potihoma vedeli, kaj jih čaka. Ostri protesti, po "italijansko" je gestikuliral tudi Katanec, niso zalegli, čeprav je res, da je Schmidhuber precej velikodušno zapiskal po duelu Eusebia Sacristana in Sampdoriinega rezervista Giovannija Invernizzija.

Katanec se je s kar sedmimi soigralci postavil v živi zid, ki ga je Koeman po ugrani akciji prebil s prepoznavnim močnim strelom, slednji pa je končal ob desni vratnici celo tekmo izvrstnega Pagliuce in začel noro slavje na tribunah. Slovenski selektor je le nemočno obstal v živem zidu, ki so ga nerazumljivo v želji po hitrem blokiranju strela zapustili kar trije njegovi soigralci. Poti nazaj ni bilo več.

"Zaslužili smo si. Navijači in klub so morali čakati več kot 90 let, da bi doživeli nekaj takšnega, zmaga pa je zanje," je po zmagi na Wembleyju dejal večno umirjeni Cruyff, ki je takrat ponovil dosežek Giovannija Trapattonija z doseženim evropskim naslovom v igralski in trenerski vlogi.

"Veliko let smo imeli neporavnane račune, praktično skozi celotno zgodovino, na koncu nam je uspelo osvojiti ta naslov. Potrebovali smo ga. Zato je to ena izmed najsrečnejših noči mojega življenja. Drugačna je od tistih, ki sem jih doživel kot igralec. Takrat sem se žoge dotikal na igrišču, poln adrenalina - zdaj sem omejen na kričanje s klopi in sem v rokah igralcev. Moje srce? Perfektno se je odzvalo ..." je nadaljeval Cruyff:

"Prvi polčas je bil otipavanje. Po polčasu smo šli na zmago. To sem rekel igralcem v slačilnici, da naj tvegajo, lahko izgubimo, toda samo, če bomo imeli smolo. Ni imelo smisla čakati, ko smo v prvih 45 minutah izmučili ekipo, ki na hrbtu nosi veliko let. Poleg tega, ko ekipa išče zmago, jo doseže.Vsi igralci, ne glede na to, če so odigrali dobro ali slabo, so vložili vse svoje srce v to nalogo in to je bilo temeljnega pomena za to zmago. Nismo imeli dobrega dne, toda to je normalno v tekmi takšnega pritiska, kakršna je finale Evropskega pokala."

Obramba Sampdorie je v postavitvi 3-5-2 z liberom (Katanec je igral na levem boku) dobro zadrževala močni katalonski napad na čelu s Stojčkovom in Juliem Salinasom, ki je presenetljivo začel finale. Katanec je kasneje v trenerski karieri na zelenico pošiljal podobno formacijo, s katero je dosegel največje uspehe v svojem prvem mandatu na klopi slovenske reprezentance, na Wembleyju pa je vodil velike bitke s Salinasom in njegovo kasnejšo menjavo Andonijem Goikoetxeo. Trenerja sta sicer lahko opravila le dve menjavi in izbirala med le petimi rezervisti!

Pokojni Vujadin Boškov po drugem izgubljenem finalu z Barcelono, Katalonci so takratne aktualne prvake Serie A premagali že leta 1989 v finalu pokala pokalnih zmagovalcev, sploh ni prišel na novinarsko konferenco. Mitskega jugoslovanskega stratega, s katerim se je Katanec leta 2000 pomeril na nepozabni tekmi Eura 2000 (Slovenija 3:3 Jugoslavija), so mediji več kot eno uro čakali, ko je Vojvodinec razjarjen že davno zapustil Wembley.

"Škoda je izgubiti tako, ker prekrška, iz katerega se je kasneje izcimil gol, ni bilo," je bentil Attilio Lombardo, eden najboljših posameznikov finala. "Imeli smo lepe priložnosti, toda sreča nam je obrnila hrbet. Na koncu je odločil izvrsten strel Koemana," je še dodal.

Veliki osmoljenec Vialli, ki je v tekmo prišel z dodatnim bremenom govoric, da ga bo klub prodal (in Juventusu ga nato tudi zares je), je svojega soigralca, ki mu je v Torino sledil nekaj let kasneje, dopolni z besedamil:

"V nogah sem imel dve najlepši priložnosti kariere. Zaslužili smo si vsaj poskusiti srečo pri enajstmetrovkah."

Kapetan Roberto Mancini se ni izkazal s predstavo, katalonski Mundo Deportivo pa je po tekmi poročal tudi o incidentu v garderobi, kjer je Mancini najprej skušal sprovocirati Cruyffa, kar mu ni uspelo z Nizozemcem pa mu je (pričakovano) z vročekrvnim Bolgarom Stojčkovom, ki so ga pred pretepom zadržali soigralci. Več igralcev pristaniškega kluba je v slačilnici točilo solze, je še poročal Mundo Deportivo, razvedril jih ni niti priljubljeni Boškov, ki je namesto na novinarsko konferenco oddivjal v hotel.

"Če bi prišlo do enajstmetrovk, bi bil pokal naš," je menil izjemni vratar Pagliuca. "Odločila je mojstrovina Koemana. Strel je bil zelo močen. Stegnil sem se, kolikor sem se lahko, toda nemogoče ga je bilo doseči. Zaslužili smo si vsaj gol.  Zelo sem si želel izkazati pri strelih z bele točke. A ni bilo mogoče ..." je še pristavil čuvaj mreže, ki je že čez dve leti doživel novo veliko razočaranje - poraz v finalu mundiala proti Braziliji.

"V nobenem trenutku nisem pomislil, da bi lahko odločale enajstmetrovke, niti si jih nisem želel doživeti. Videl sem, da smo pokal osvojili že po 1:0,"
je samozavestno zatrdil Cruyff. "Od tedaj naprej je bilo vse lahko - prihod v igro (Joseja Ramona) Alexanca, zaprli smo vrata ... In bili mirni. Zadaj so nas pokrivali zelo dobro, toda v napadu jim je primanjkovalo tekoče igre," je še dodal:

"Gol Koemana je bil ključnega pomena. Veliko trenerjev bi si ga želelo imeti v svojih vrstah, zdaj še bolj, ko je pokazal, da je sposoben zabiti gol, ki je vreden Evropskega pokala. Zdaj se lahko o prihodnosti razmišlja mnogo bolj mirno, ker smo zdaj osvojili vse. Je pa res, da se svet tu ne konča - v nedeljo se moramo boriti za La Ligo in naslednje leto ponoviti slavje v tem pokalu. Osvojil sem ga kot igralec in kot trener. Zdaj me vsako sezono motivira dejstvo, da začenjamo razmišljati o tem, kako lahko osvojimo pokale, kakršen je ta. Imam se za srečno osebo, ker mi je ta šport dovolil doživeti najsrečnejše trenutke v življenju. Zdaj je potrebno proslavljati in navijače prosim, da to storijo. To je najlepše - veselje ljudi. Vemo, da so ljudje leta čakali na zmago takšnega kalibra."
Srečko Katanec
"To je bila katastrofa," se je Katanec pred leti spominjal londonskega finala. (foto: SPS)




Wembley je od tedaj doživel velike spremembe. Mitska stolpa sta po odmevnem rušenju in popolni prenovi, ki je razdelila britansko javnost, zdaj že več let zgodovina, na londonskem nebu kraljuje nova podoba nogometne "katedrale" - visok lok, pod katerim je Evropska nogometna zveza (Uefa) v zadnjih letih priredila kar dva finala Lige prvakov. Enega je dobila prav Barcelona, predlanskega pa Bayern.

"Spomnim se, da smo imeli v 90 minutah več priložnosti za zadetek," se je pred leti v Dubaju velikega finala spominjal Katanec, ki bo Slovenijo 22 let kasneje kot drugouvrščeno ekipo kvalifikacijske skupine E popeljal na Wembley, kjer ga pričakuje stoodstotna Anglija.

"Imeli smo dve res dobri priložnosti, pri katerih je bil Vialli sam pred vratarjem, toda obakrat zadel vratnico. Nato je tik pred koncem tekme sodnik dosodil prosti strel Barceloni. Nismo bili zadovoljni z njegovo odločitvijo, spomnim se, da je mislim da Mancini kasneje dobil pet tekem prepovedi. Toda Koeman je zadel s tistim prostim strelom in katastrofa je bila izgubiti finale Lige prvakov na tak način," je še dejal nekdanji vezist Olimpije, Dinama Zagreba, Partizana in Stuttgarta:

"Ko je nasprotnik veliko boljši, potem lahko rečeš: 'Dobro, druga ekipa je boljša in moramo še bolj delati, da bi prišli na takšno raven.' Toda, ko si poravnan, in ko imaš boljše priložnosti, je težje ..."

Italijani so v finale prišli skozi nov Uefin sistem, s katerim so želeli pri krovni evropski organizaciji nadomestiti tekme osmine finala in polfinala. Četrtfinale se je razdelilo na dve skupini, kjer je bila Sampdoria prva pred aktualno prvakinjo Crveno zvezdo, Anderlechtom in Panathinaikosom. Zaradi vojne na prostorih razpadajoče Jugoslavije so Beograjčani domače tekme igrali v Szegedu in Sofiji, kjer jih je Sampdoria na morda odločilni tekmi tudi z zadetkom Katanca 1. aprila 1992 ugnala z 1:3.

"Težko je primerjati tisto ekipo Barcelone s trenutno Guardiolino (Katanec je govoril pred finalom LP 2011, op. a.). To je bilo 19 let nazaj in takratnega nogometa ne morete primerjati z današnjim,"
je kot selektor Združenih arabskih emiratov še povedal Katanec, ki je lahko Josepa Guardiolo na Wembleyju spremljal med izpolnjevanjem otroških sanj.

Katalonec je po slavju nad Katančevo Sampdorio Blaugrano v novem tisočletju kot trener dvakrat popeljal na vrh Evrope, zadnjič leta 2011 prav na Wembleyju. Prvega evropskega pokala ni dvignil prvi - to je bila seveda čast, rezervirana za mitskega kapetana Joseja Ramona Alexanca, ki je v 12. letu pri Barceloni le dočakal veliki trenutek. Cruyff mu je namenil zadnjih nekaj minut, Bask je vstopil po zmagovitem zadetku Koemana in zamenjal ravno Guardiolo.

"Dvig pokala me je ganil. Močni občutki so, ko se vzpenjaš po stopnicah, da bi prejel pokal, in to še prvega, ki smo si ga tako želeli,"
je po tekmi dejal Alexanco. "Poleg tega pa še gledati tribune in videti vse tiste ljudi, tistih 25.000, ki so prišli vse do sem ... To je neverjetno. Kako srečni bodo na poti nazaj! Razmišljaš tudi o vseh tistih navijačih, ki so ostali v Barceloni in se počutiš ponosnega, da si lahko osvojil ta pokal za vse te ljudi. To je bila izenačena tekma, Sampdoria si je zaslužila veliko, toda storili smo dovolj za zmago, odigrali smo veliko tekmo."

Guardiola je 19 let kasneje ponovil potezo svojega mentorja Cruyffa - v igro je, ko je bilo že vse odločeno, proti Manchester Unitedu poslal še enega idola navijačev Carlesa Puyola. Dolgoletni kapetan se je kot pred leti Alexanco podal po stopnicah novega Wembleyja, toda pokal nepričakovano in nepozabno predal v roke Ericu Abidalu, ki ga je dvignil proti strehi prenovljenega angleškega nogometnega hrama.

"Tudi zmaga ne bi bila slaba, ne, zakaj pa remi?" je pred svojim povratkom v London ob spominu na eno najbolj bolečih izkušenj kariere bojevito napovedal Katanec. Remi po 90 minutah bi imel tokrat seveda povsem drugačno vrednost.

- Evropski pokal:

Finale

Sreda, 20. maj 1992
BARCELONA 1:0* SAMPDORIA
Koeman 112.
Stadion: Wembley v Londonu (70.827 gledalcev). Glavni sodnik: Aron Schmidhuber (Nemčija).
* - po podaljšku

Postavi

BARCELONA:
Zubizarreta (K); Koeman, Ferrer, Nando, Sacristan, Juan Carlos, Guardiola (od 112. Alexanko), Bakero, Laudrup, Salinas (od 65. Goikoetxea), Stojčkov. Na klopi: Busquets; Nadal, Begiristain. Trener: Johan Cruyff.

SAMPDORIA: Pagliuca; Lanna, Mannini, Vierchowod, Katanec, Lombardo, Pari, Toninho, Bonetti (od 73. Invernizzi), Vialli (od 100. Buso), Mancini (K). Na klopi: Nuciari; Bonetti, Silas. Trener: Vujadin Boškov.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 11
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
ChampionsLeague12 25.11.2014, 01:50 Prijavi komentar
Katanec je bil zelo dober igralec in zelo dober trene je sam igralci ga ne poslušajo :) zaradi katanca igramo prijateljske proti bolšimi ekipami takimi kot je Anglija da bomo lahko spet na vrhu.. on že ve !
pinus 13.11.2014, 08:50 Prijavi komentar
Kaj bi sploh rad?Resnica pač boli-nogoomet gleda pač s zornega kota tako kot je bil igralec-pomožni delavec kateri je sam teku.Zato je imel kot selektor probleme z Zahovićem in sedaj Iličičem.Tip je intelektualno omejen.Ta reprezentanca si zasluži boljšega selektorja.Amen.
Peppino Prisco fan 12.11.2014, 12:16 Prijavi komentar
foušerija med slovenceljni se širi 100 na uro
Peppino Prisco fan 12.11.2014, 12:16 Prijavi komentar
unholy cult - za trenerja je imel boškova, od katerega se je največ naučil.
Peppino Prisco fan 12.11.2014, 12:15 Prijavi komentar
pinus - oćitno veš o nogometu več kot boškov in osim skupaj. napram njemu so vsi slovenski igralci nogometa smešni, oziroma niso igralci....
borisp 12.11.2014, 10:54 Prijavi komentar
Pinus res neprimeren komentar
zasebesebirgajte 12.11.2014, 10:32 Prijavi komentar
pinus - prosim če razkriješ svojo inditeto, kajti me zelo zanima kdo si, ker me prav zanima kdo je ta edini Slovenec, ki je osvojil elitno Ligo Prvakov. sej ne idiot dovolj heca, kdo te ti si mutec ? tebe bi u6 v sampdori driblali za hec ;)
UNHOLY CULT 12.11.2014, 10:21 Prijavi komentar
zato pa igra tak grd fusbal kot je takrat v sampdoriji
pinus 12.11.2014, 10:14 Prijavi komentar
Tip ni bil nikoli igralec-bil je enostavno-smešen.Še dons ne more igrat niti za veterane!
RealFan 12.11.2014, 09:37 Prijavi komentar
nvm če ni bla sodniška napaka pri prostem strelu za gol :P
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE