Uredništvo    30. marec 2016
Nogomanijak

Zidane in "njegov" Camp Nou

Zinedine Zidane se v vlogi trenerja Real Madrida vrača na Camp Nou, kjer je odigral številne derbije z Barcelono. To so bili še časi, ko jih je beli balet redko izgubljal. A časi so se močno spremenili.
SORODNE NOVICE
Bale s prvim dotikom Real pope...
13.12.2017 | Evropske lige
Marcelo: Realu nikoli ni lahko
13.12.2017 | Evropske lige
Paul Pogba: Lahko bi odšel k R...
13.12.2017 | Evropske lige
Barcelona prehiteva United za ...
13.12.2017 | Evropske lige
Mali katalonski derbi Gironi
11.12.2017 | Evropske lige
Celta bo v pol leta popeterila...
11.12.2017 | Evropske lige

"El Clasico" je pred vrati in kot vsak bo tudi ta zgodba zase. Na Camp Nouu se bodo navijači in igralci obeh klubov brez dvoma še enkrat poklonili preminulemu Johanu Cruyffu, toda na klopi Real Madrida bo sedel nekdo, ki je dobrih 20 let po slovesu Nizozemca od dresa Barcelone v vrstah večnega rivala poskrbel za podoben igralski premik kot nepozabni "El Flaco" .

"Po navadi sem se ustno dogovoril za pogodbe z igralci januarja ali februarja," je pred leti o Zidanu, ki na Bernabeuu sicer niti slučajno ni prinesel toliko naslovov kot na Camp Nouu Cruyff, povedal pokojni Nizozemec. "Sam sem vodil pogajanja saj bi, če bi za to izvedel upravni odbor, prišlo v vse časopise. Dogovoril sem se z igralci, a jih opozoril, da če kaj pride v medije, potem pogodbe ne bomo podpisali. Podpisal sem pogodbo z Romariem, upal pa sem še na Zidana in (Laurenta) Blanca v moji zadnji sezoni z Barço. Ko so me odpustili, sem poklical Zidana in mu razložil, da je najin dogovor razveljavljen. Zahvalil se mi je in to je bilo to," je dodal.

Zidane bi ob drugačnem razpletu dogodkov po dresu Bordeauxa torej kaj lahko oblekel dres Barcelone (kot mlad nogometaš je izjavil, da mu je v Španiji tudi najbolj všeč), a je nato prek Juventusa prišel na Bernabeu. Zdaj se bo kot trener kraljevega kluba vrnil ob katalonsko zelenico, kjer je z njim v postavi Real izgubil vsega enkrat med letoma 2001 in 2006. Privrženci belega madridskega kluba so v zadnjih letih pred potjo na osovraženi skrajni vzhod države že kar nekako vdani v usodo, zadnje zmage so se veselili še v času Joseja Mourinha, ko je Madrid pred tremi leti dobil povratno tekmo polfinala španskega pokala (1:3).

Mourinho je na Bernabeu prinesel tudi zadnjo ligaško zmago na dvorišču največje tekmice, z golom Cristiana Ronalda, ki je famozno "umiril" Camp Nou, si je kraljevi klub leto pred pokalnim slavjem praktično zagotovil prvi in edini državni naslov pod vodstvom portugalskega stratega (1:2). Zidana čaka izjemno težka naloga, od sezone 2008/09 naprej so namreč vsi trenerski debitanti na klopi Reala svoj prvi "Clasico" v gosteh izgubili, tako je bilo tudi v primeru Mourinha. Zadnji uspeh zgodovina beleži pri BernduSchusterju (0:1) v sezoni 2007/08.

Toda navijače belega baleta hrabrijo zadnje predstave moštva, ki je "živo" le še v Ligi prvakov, to pa je Real že znal osvajati po tem, ko je na nek način predal boj za špansko krono. Tiste malce starejše privržence bele barve hrabri tudi spomin na vse Zidanove tekme na Camp Nouu, ki so se za razliko od druge polovice tega tisočletja skorajda vedno končale z zmagami Reala ali vsaj z remijem.

Zidane je bil najboljši posameznik na zelenici že ob svojem "klasičnem" debiju, novembra 2001 na Bernabeuu (2:0). Real je bil slabši nasprotnik, toda v praktično edini dobri akciji je Zidane kombiniral z Raulom Gonzalezom, gol za vodstvo pa je bil v 23. minuti delo Fernanda Morientesa. Na koncu je za bolečo zmago, če ste navijač Barcelone, v sodnikovem podaljšku zadel Luis Figo, marca naslednje leto pa je Zidane odigral prvi večni derbi na Camp Nouu.

Po 38 minutah je zabil svoj prvi zadetek in povedel Real v vodstvo, za končnih 1:1 je poskrbel Xavi Hernandez. Toda še večji udarec je Zidane takratni ekipi Carlesa Rexacha zadal čez en mesec, ko je na prvi tekmi polfinala Lige prvakov vnovič kot prvi zatresel katalonsko mrežo, Steve McManaman pa je v sodnikovem dodatku Realu zagotovil precej miren povratni obračun na Bernabeuu (0:2).


V marsičem je prav ta sezona zelo podobna tisti, ki jo Zidane trenutno preživlja na klopi članskega moštva. Real je skupaj z Barcelono močno zaostal za šampionsko Valencio v La Ligi in vse sile preusmeril v Ligo prvakov. Francoski maestro je nato po napredovanju na račun Barcelone nepozabno odločil finale z Bayerjem Leverkusnom v Glasgowu, ko je z volejem z roba kazenskega prostora zabil enega izmed najlepših zadetkov vseh časov.
 
Real je v svoje vitrine prospravil "La Noveno", deveti evropski naslov, "La Decima" pa ni prišla vse do Carla Ancelottija (sezona 2013/14), ki mu je na klopi pomagal prav Zidane. Francoz je po uspešni prvi sezoni kot vezist kluba novembra 2002 izpustil svoj edini derbi z Barcelono, Real pa je na enem slabših in najbolj obrambno naravnanih derbijev (trenerja sta bila Louis van Gaal in Vicente del Bosque) brez svojega ideologa in Ronalda na Camp Nouu izvlekel remi brez golov.


Sobotni derbi bo še posebej začinjen zaradi naslednje epizode. "El Clasico" na Bernabeuu je aprila 2003 zaznamovalo prerivanje trenutnih trenerjev prvih moštev Madrida in Barcelone, Zidana in Luisa Enriqueja. Francoz je, kot se je izkazalo kasneje ne zadnjič, tvegal izključitev na pomembni tekmi v dvoboju s kapetanom gostov, ki je tudi zabil gol in v svojem slogu provokativno slavil pred navijači svojega nekdanjega kluba. Enrique in Zidane sta se pomerila po sporno dosojenem prekršku slednjega nad Carlesom Puyolom, nekdanji član Juventusa je svojega sobotnega nasprotnika tudi "opraskal" po obrazu.

Prebujenje Barcelone po odhodu Van Gaala - Radomir Antić je z omenjenim remijem na Bernabeuu zaključil sezono brez poraza na največjih derbijih - se je nadaljevalo z najetjem Franka Rijkaarda. Morda najpomembnejša zmaga v eri novega Nizozemca na klopi katalonskega velikana je prišla po še enem porazu na Camp Nouu. Zidane je decembra 2003 proslavljal vse tri točke po zadetkih Roberta Carlosa in Ronalda (1:2), toda Rijkaard je sezono in morda tudi lastno službo rešil aprila naslednje leto, ko sta Patrick Kluivert in Xavi poskrbela za prvo gostujočo zmago po sedmih letih (1:2).


Zidanov efekt je ugašal in tudi mitski Francoz ni mogel ustaviti prebujanja katalonskih rivalov. Ti so novembra 2004 v kasneje šampionski sezoni povozili Real in ga doma premagali prvič (in tudi zadnjič) po tem, ko je Zidane kot takrat najdražji nogometaš na svetu prišel na stadion Santiaga Bernabeua. Na Camp Nouu so v pravi "fiesti" zadeli Samuel Eto'o, Giovanni van Bronckhorst in Ronaldinho (3:0).


Nekakšno poslovilno darilo za svoje navijače je Zidane pripravil v zaključku sezone, ko je Real visoko odpravil Barcelono na Bernabeuu (4:2), "Zizou" pa je zabil tudi vodilni zadetek proti šampionski Rijkaardovi ekipi (glej zgoraj). A tudi to zmago bi verjetno z veseljem zamenjal za to, da 19. novembra 2005 ne bi doživel pravega ponižanja, ki ga je Realu na domačem stadionu pripravil navdahnjeni Ronaldinho (0:3). Za konec je Zidane vseeno še zadnjič ostal nepremagan na "Clasicu", prvoaprilska tekma na Camp Nouu se je po zaslugi Ronalda in predvsem Ikerja Casillasa končala z delitvijo točk (1:1). Kot se je izkazalo, je Zidane s tem tudi sklenil z nastopi na eni največjih tekem v svetovnem nogometu. Toda zdaj bo lahko na potek dogodkov vplival le z besedami.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 4
Starejši naprej | Novejši naprej
XaviHernandez6 30.3.2016, 23:39 Prijavi komentar
Pa da je imel take igračine okol sebe zaradi katerih je osvajal lovorike bi rekel mutavi meskić..
Messiniesta 30.3.2016, 20:56 Prijavi komentar
eh Zidane ma sam sreco, da se je Messi 10 let prepozno rodil :)
XaviHernandez6 30.3.2016, 17:29 Prijavi komentar
Boljše, da iz klopi spremlja poraz baletk kot pa da se sramoti po terenu s Penaldom in ostalimi kekci..
BogNogometa#8 30.3.2016, 16:51 Prijavi komentar
Če bi Zidane igral v soboto, bi bil najboljši posameznik na igrišču brez dvoma.
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE