Tine Zupan   6. februar 2017
Rubrika Ozadja

Wenger: pro et contra

Odvija se znan scenarij še ene izgubljene sezone Arsenala. Londonski velikan je ujetnik vladavine trenerja Arsena Wengerja, ki ja najbolj zaslužen za največje uspehe kluba in največji krivec za njegovo stagnacijo.
SORODNE NOVICE
Everton bi pripeljal Ralfa Ran...
23.11.2017 | Evropske lige
Niasse prvi z naknadno kaznijo...
22.11.2017 | Evropske lige
Frank Lampard optimističen gle...
21.11.2017 | Evropske lige
300 milijonov za Newcastle Uni...
21.11.2017 | Evropske lige
Delitev točk v Brightonu
20.11.2017 | Evropske lige
Arsenal je zaprl kar nekaj ust
20.11.2017 | Evropske lige
(foto: Getty Images)
Minevalo je eno leto od konca krvave vojne v Bosni in Hercegovini, legenda ameriškega nogometa O. J. Simpson je sedel na zatožno klop v Kaliforniji zaradi umora, Pete Sampras je bil prvo ime moškega tenisa, Bill Clinton predsednik ZDA, Lionel Messi je nedavno praznoval deveti rojstni dan, Marcus Rashford se sploh še ni rodil ...
To so nekatera dejstva iz oktobra leta 1996, ko je na klop Arsenala sedel anonimni Francoz Arsene Wenger.

Dve desetletji kasneje nedvommno ugotavljamo, da je Wenger povsem predrugačil klub. Ta je postal prepoznaven po elegantnem, tehničnem nogometu (ki prej nikakor ni bil Arenalov zaščitni znak), igra na novem stadionu in je uveljavljena blagovna znamka na svetovnem trgu. Vseeno pa se 67-letni Wenger že vrsto let spopada z rastočo množico dvomljivcev, ki so prepričani, da ga je povozil čas. Ko je Arsenal v soboto brez pravega odpora izgubil mestni derbi s Chelseajem in najverjetneje izgubil možnosti za naslov angleškega prvaka, so angleško javnost ponovno preplavili članki z neizbežnim vprašanjem: ali je res napočil čas za slovo?

V današnji rubriki Ozadja se bomo dotaknili Wengerjevih plusov in minusov in preleteli najbolj obremenilne točke njegove vladavine.

1. Lovorike
Wenger je z Arsenalom osvojil devet velikih lovorik: trikrat naslov angleškega prvaka in šestkrat FA pokal. Ampak od zadnjega naslova v Premier League mineva že 13 let. Topničarji so po nepozabni sezoni, ki so jo končali brez poraza, obstali na točki. Od znamenite sezone Arsenalovih "invincibles" je v naslednjih 12 sezonah moštvo le dvakrat končalo na drugem mestu, takoj naslednjo sezono po naslovu prvaka (2005) in lani, ko je Arsenal na zadnji dan sezone prehitel Tottenham, a je bil že nekaj časa "mrtev" v boju za naslov. Po desetletju brez oprijemljivih uspehov je Wenger lovorik-lačnim navijačem serviral dva FA pokala (2014, 2015), ki pa ne moreta skriti dejstva, da njegove ekipe že dolgo časa niso konkurenčne za prvo mesto v Angliji.

2. Prioritizacija Lige prvakov
Wenger je večkrat poudaril, da ko se pogovarja s potencialnimi okrepitvami, ga nikoli ne vprašajo, če je klub osvojil FA pokal, pač pa jih zanima le, če bo Arsenal igral v Ligi prvakov. "Top 4" uvrstitev je postala obsesija in glavna prioriteta Wengerja v zadnjih letih. Tudi ob pojavu novih obsceno zapravljivih projektov (Chelsea, Manchester City) je zadržal mesto Arsenala v najmočnejšem kontinentalnem tekmovanju. To je neverjetna konstantnost, ki je v tem obdobju ni držal nihče izmed preostalih angleških klubov.
Je pa tudi res, da je za topničarje v Ligi prvakov že dolgo rezervirana zgolj obrobna vloga. Zadnjih šest sezon so izpadli v osmini finala, pohvalijo se lahko le z enim finalnim nastopom (leta 2006 poraz proti Barceloni v Parizu) in enim nastopom v polfinalu.
Thierry Henry Arsenal
(foto: splet)


3. Izgubljanje najboljših igralcev
Ko je leta 2007 Thierry Henry odhajal v Barcelono, je v Angliji krožila šala, da bo na letalu potreboval dodaten sedež za svoj ego. Henry je postal skoraj večji od kluba, zaradi ponavljajočih se neuspehov pa je moral lovorike iskati tam, kjer so bile precej bolj verjetne. Legendarni francoski napadalec je prav tako zaman čakal, da bo Wenger dostojno nadomestil Patricka Vieiro, ki je dve leti prej odšel k Juventusu in Ashleyja Cola, ki ga je poleti 2006 na drugo stran Londona premamila precej donosnejša ponudba Chelseaja.

Vzorec odhodov je postajal vse bolj prepoznaven, razlogi pa vselej enaki. Arsenal je vsako poletje izgubljal najboljše igralce, ki niso videli možnosti, da bi s klubom lahko konkurenčno napadali najvišja mesta doma in v Evropi. Tako so eden za drugim odhajali Emmanuel Adebayor, Kolo Toure (oba 2009), Cesc Fabregas, Samir Nasri (oba 2011), Robin van Persie (2012) ...

Ta trend je Wengerju v zadnjih letih uspelo zaustaviti, vendar pa – kot vse kaže – to ne bo trajalo. Alexis Sanchez in Mesut Özil, dva največja zvezdnika trenutne ekipe, še vedno nista podaljšala pogodb s klubom, trenutni pa veljata le še do naslednjega poletja. Razplet njunih zgodb v naslednjih mesecih bi bil lahko ključen tudi pri Wengerjevi prihodnosti. Ne pozabimo, trenerjeva pogodba s klubom poteče že letos poleti.

4. Ekonomija Wengerjeve vladavine
V drugi polovici Wengerjevega obdobja pri Arsenalu je nemogoče obiti vpliv stadiona Emirates. Gradnja prekrasnega objekta je stala blizu 500 milijonov evrov, klub pa je za financiranje skrbel sam, brez pomoči ruskih ali arabskih mogotcev. Projekt je seveda striktno omejil zapravljanje za športni razvoj, zato je Arsenal dolgo časa skušal graditi ekipo na (pre)mladih igralcih.

Wenger, sicer magister ekonomije, je dolgoletni kritik t.i. finančnega dopinga klubov in največji zagovornik finančnega fair playa. S svojimi metodami je klubu pomagal do finančne blaginje. V luči tega se je tudi zelo redko podajal v prestopne boje za največje in najdražje igralce. Šele v zadnjih letih, ko dolgovi zaradi stadiona niso več odločilno breme, je Arsenal spet bolj udarno reagiral na trgu nogometnih transferjev. Kljub temu najdražja plačana odškodnina še ni dosegla 50 milijonov evrov (47 je za Özila leta 2013 dobil Real), kar je v primerjavi z drugimi evropskimi velikani smešna številka.

5. Previdnost ni odveč!
"Če bi bil Wenger v položaju Kloppa, 18 mesecev na klopi Arsenala in na četrtem mestu, bi rekli da opravlja odlično delo," je nekaj perspektive po zadnjih napadih na francoskega trenerja ponudil Gary Neville. Verjetno trenutno najbolj cenjeni angleški medijski komentator je dodal, da morajo Arsenalovi navijači paziti, česa si želijo.
Če iščemo primer napačnega odločanja po odhodu dolgoletnega trenerja, nam ni treba daleč. Na Old Traffordu so po upokojitvi Alexa Fergusona ponudili vzorčni primer tega, kako kluba ne smeš voditi. Serija napačnih odločitev, razkošno zapravljanje in izgubljanje identitete. Vsega tega se v severnem Londonu lahko bojijo, ko enkrat Wengerja več ne bo. Moramo vedeti tudi, da je imel Wenger v prvem desetletju svojega vodenja v klubu izjemnega pomagača, bivšega podpredsednika Davida Deina, ki je bil pri prestopih igralcev in planiraju prav toliko pomemben, kot Wenger sam. Ob odhodu Wengerja bi znal športni del, tako kot se je to zgodilo pri Manchester Unitedu, pasti pod prevelik vpliv marketinškega oddelka. V takšnem primeru pa klub lahko hitro postane karikatura samega sebe.

Unitedova trenutna tavanja pa so za navijače precej bolj boleča, kot rutinska četrta mesta Wengerja.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 43
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
johney 7.2.2017, 18:58 Prijavi komentar
gleda se usako tekmo posebej zumba in tko ni teško uživat, arsenal zna igrat zlo lep nogomet
bumbazumba 7.2.2017, 16:50 Prijavi komentar
Navijaci arsenala gledajo nanizanke, zmeraj nestrpno čakajo naslednjo sezono hahahahahahaha p. s. Johney vabljen na ogled pokala lige prvakov na SB, na emiratsu ga ni.
johney 7.2.2017, 14:58 Prijavi komentar
kar se pa chelseajevckev tice, mal zmagujete in ste spet najbolj pametni ampak nej vam bo, sej se vas razume ... teško je znat cent take stvari če si svoj uspeh zgradil z denarjem. p.s. vabljeni naslednji teden na ogled lige prvakov arsenal:munchen
johney 7.2.2017, 14:49 Prijavi komentar
wenger je doktor nogometa no, sej je jasno da ni popoln, tud sam se ne strinjam z vsemi njegovimi odločitvami, ampak če potegnemo črto je on naredu za arsenal in nogomet tolk, da mu velika večina trenerjev tudi blizu ne pride ...in itak bo počasi odšel, mislim da je edino prav če se sam odloči kdaj ...
bumbazumba 7.2.2017, 12:29 Prijavi komentar
Miha12 sam da so... V tvojem zblojenem paralelnem vesolju. V tem istem vesolju je najbrž Arsenal vsako leto prvak. Uživaj, pa pazi da se kdaj ne vrneš v realnost, ker boš samomor naredu k vidš realno stanje Arsenala
miha12 7.2.2017, 09:58 Prijavi komentar
@bumbazumba meni so včeraj osebno vsi tile zatrdili da bi dali obe roki za wengerja. kaj so tebi kaj drugega rekli?
tequila 7.2.2017, 09:23 Prijavi komentar
@perotina Škoda, ker si polpismen/a. Moj point je bil samo, da menjava dolgoletnega trenerja še ne nujno pomeni katastrofe. Primer MU ne moreš jemati kot pravilo.
piksi 6.2.2017, 22:28 Prijavi komentar
Že dolgo nisem tako užival v branju nekega članka.Pomembno je da smo/so ljudje srečni.Osebno ne rabim veliko za srečo,četudi bi imel 4 000 euriv plače nebi prav veliko spreminjal v svojem življenju.Isto pa si predstavljam navijače Arsenala,uživajo v tem ,da imajo identiteto kluba,strategijo in borbo za top-4.Kaj ima United,poteptal je vse ,kar je nekoč bil+še pripeljal Mourihna.Še enkrat ,pomembno je smo srečni,ni vse v lovorikah,sreča je lahko marsikaj drugega kot zgolj lovorike,ohraniti svojo identiteto,strategijo itd.Bravo Arsenal.
sincba 6.2.2017, 18:17 Prijavi komentar
bumbazumba Real je hotel wengerja kot trenerja United , bi fukncioniral 5x bolje z njem kot je z trenerji po alexu Po kateri logiki naštevate klube ki so bolši od arsenala .. Arsenal je na uefini lestvici trenutno 11. pred njem sta sevila in benfica ki imata use točke iz EL tako da je realno arsenal trenutno 9 klub sveta po uspehih v evropi. wenger je trener ki je od 1 do 5 pač 4 ( zelo dober ). Problem je mentaliteta , potreben je en vodja ekipe pravi kapetan .. žal je tega use manj v modernem fuzbalu
Greg 6.2.2017, 17:38 Prijavi komentar
Skupaj zmešal sem misli, da si od vseh napisanih dejavnikov izbral enega, ga pripisal klubu in uvrstil klub v TOP 10...toliko da ne bo prišlo do nejasnosti.
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE