(foto: SPS)
Kako malo je potrebno, da se v silen optimizem v hipu zaseli dvom. Po vse bolj polnih Stožicah ter vse bolj dominantni igri je Olimpija na prvi dan nove tekmovalne sezone doživela mrk. Mrk na tribunah, kjer je zmaje spremljalo vsega 700 gledalcev (manj se jih v prvem krogu zbralo le v Kranju) in mrk na igrišču, kjer so Ljubljančanom izprašili riti igralci, ki lahko le ugibajo, kakšna prihodnost jih čaka v prihajajočih mesecih. Ker je to res prvi resnejši polom Olimpije v zadnjem času, razlogov za pretirano črnogledost res ni, vendar pa v isti sapi poraz na uvodni tekmi prvenstva ni ravno nekaj, kar se hitro pozabi in pokoplje. Zmaje zdaj čaka izlet na Irsko, nato gostovanje v edinem mestu, kjer od osamosvojitve naprej še niso zmagali in hitro se lahko zgodi, da bo razlika proti Mariboru, ki v naslednjem krogu gostuje v Lendavi, že večja od treh točk. Slab začetek v večini primerov ne pomeni prav nič dobrega. Nogometaši Olimpije bi se te lekcije že lahko naučili iz minule sezone.
Pravi zmagovalec uvodnega kroga je povratnica Mura. Kar 5.000 gledalcev na Fazaneriji je razlog, zaradi česar se nogomet sploh igra, če je vse to skupaj še začinjeno z zmago proti eni najboljših slovenskih ekip zadnjih let, pa je ta vsekakor izvrstna popotnica v morebitno obnove stare dobre 'velike' Mure. Tako dolgo pogrešanega tretjega stebra moči, ki za razprodan stadion ne potrebuje pedigreja evropskih tekem, zvezdniških športnih direktorjev ali izven serijskih igralcev.
Po prvem krogu bi se polemike o sojenju lahko nadaljevale in zaostrovale, a čas je, da se pod to nadležno temo naposled potegne črto. Sodniške napake so del nogometa, vsekakor pa bi se bilo precej pametneje posvetiti zadevam, ki resnično štejejo. Kdor hoče zmagati, naj premaga tudi sodnike in njihove napake. Ali pa je to preveč predrzno razmišljanje?