(foto: splet)
V tednu, ko je tekma vseh tekem na sporedu kar dvakrat, bi zgodbo za naslovnico, ki se ne bi dotikala el clasica, morali iskati s povečevalnim steklom. Zgodovinski uspeh Mirandesa dvoboja španskih nogometnih titanov Barcelone in Reala seveda ne bo zasenčil, mu je pa uspelo vsaj za trenutek ukrasti žaromete, ki so sicer namenjeni le največjim in najbogatejšim. Uspelo se mu je namreč prebiti v polfinale španskega kraljevega pokala, s čimer je po katalonskem Figueresu postal šele drugi tretjeligaš v zgodovini, ki mu je to uspelo. Na romantično senzacijo tretjeligaša so morali Španci čakati dolgih deset let.
Mirandes se med štirimi najboljšimi klubi v pokalu ni znašel po naključju. Svoj pohod proti polfinalu pokalnega tekmovanja je namreč začinil s kar tremi prvoligaškimi skalpi. Pod njegovim mečem so padli neprimerno večji in bogatejši Villarreal, Racing Santander in zdaj še Espanyol. Čeprav je bila nepričakovana izločitev Villarreala tista, ki je Mirandesu dala največ zagona, pa je prav torkova srhljivka na skromnem Estadiu Anduva Mirandes za vsaj en dan zasidrala v srca španskih nogometnih navdušencev.
Espanyol je v majhno mestece Mirando de Ebro, ki leži v pokrajini Burgos, prispel z zadetkom prednosti s prve tekme (3:2). Pričakovati je bilo, da se bo sanjska pokalna sezona Mirandesa častno končala doma, z napredovanjem katalonskega kluba. Mirandes je na tej tekmi krvavo potreboval zadetek, prejeti pa ni smel nobenega, toda takoj na začetku drugega polčasa so si ga domači nogometaši zabili kar sami. Po zaostanku z 0:1 jim je preostalo le še 45 minut "sparinga" z uglednim nasprotnikom, ki ni niti slutil, da se bo nadenj spustila nevihta. Zadetek Pabla Infanteja v 58. minuti je domačim prinesel upanje, a bolj, ko se je srečanje bližalo koncu, vse manj je bilo naivnežev, ki so verjeli v čudež. Nato pa, 92. minuta srečanja, podaja Pabla Infanteja in zadetek Cesarja Canede! Majavi stadion Anduva je eksplodiral od navdušenja, Pablo se je znašel na rokah soigralcev, navijači pa so spontano vdrli na igrišče.
Spontana je bila tudi reakcija španske javnosti, ki je dosežek do še pred nekaj tednov povsem neznanega kluba pozdravila z velikim odobravanjem. Zavidanje vrednemu dosežku so se poklonili vsi mediji, na socialnih omrežjih so o Mirandesu debatirali celo Gerard Pique, Iker Casillas, Cesc Fabregas, Rudy Fernandez in drugi.
Zvečer zmagovalci, zjutraj delavci
Težko ponovljiv uspeh so v Miranda de Ebri nedvomno proslavljali še dolgo v noč. A ne vsi. Pablo Infante, s sedmimi zadetki najboljši strelec španskega kraljevega pokala, si povsem "do konca" duška le ni mogel dati. Tako kot že tolikokrat doslej, je moral izpustiti tudi to zabavo. 31-letni napadalec, ki bi glede na svoje zmožnosti zlahka igral vsaj v drugi španski ligi, v katero so ga v preteklosti sicer že vabili, se z nogometnom namreč ne ukvarja profesionalno. 1,2 milijona evrov letnega proračuna za profesionalno moštvo v Španiji pač ni dovolj in tako se Infante, ki seveda v svojem moštvu ni edini polprofesionalec, z nogometom ukvarja le postransko. Zaradi dela v banki, Infante vsako jutro ob sedmi uri zjutraj, ne glede na izplen večerne tekme, zasede svoje delavno mesto, nogomet pa pride na vrsto šele po službi.
V polfinalu si želijo Athletic
Zanj in za Mirandes pa se pokalni čudež morda še ni končal. V polfinalu se z Barcelono ali Realom Mirandes ne more srečati, bo pa zato nasprotnika dobil v zmagovalcu dvoboja Mallorca - Athletic Bilbao. "Želimo si Athletica," pravi Infante, ki s soigralci živi svoje sanje: "Vse te pozornosti nismo vajeni. Živimo svoje sanje. Mirandes je že spisal zgodovino."
Ne le, da je Mirandes spisal zgodovino. Na svoji poti proti vrhu uspešno demonstrira vse to, kar Špance navdušuje - dober nogomet, strast, samozavest, skromnost in pristno veselje. A čas se v Miranda de Ebru z dosežkom Mirandesa kljub vsemu ni ustavil. Pablo Infante, tako kot mnogi navijači Mirandesa, še naprej vsako jutro vstane in se odpravi v službo. Kot da ne bi bil prav on tisti, ki je premagal milijonarje pri Villarrealu in Espanyolu...