Miran Zore   13. januar 2014
V fokusu: Josip Iličić

Spodleteli eksperiment

Josip Iličić v Fiorentini za zdaj slabo izkorišča priložnosti. Vincenzo Montella ga je nazadnje preizkusil celo kot napadalca in se opekel. Iličić napadalec ni, na svojem igralnem položaju pa se sooča s hudo konkurenco.
SORODNE NOVICE
V Torinu vse po starem
19.8.2017 | Evropske lige
Juventus neuspešno lovil Kovač...
19.8.2017 | Evropske lige
Kalinić še streljaj od prestop...
19.8.2017 | Evropske lige
Uradno: Matuidi je član stare ...
19.8.2017 | Evropske lige
K Fiorentini tudi Pezzella
18.8.2017 | Evropske lige
Vprašanje je le, kako bo izpla...
17.8.2017 | Evropske lige
(foto: Getty Images)
"Jasno je, da smo imeli smolo s poškodbo Giuseppeja Rossija, na trgu namreč ni prav veliko kakovostnih napadalcev. Kdo je idealen napadalec? Tisti, ki zabija gole," je po nedeljskem remiju s Torinom (0:0) z novinarji polemiziral Vincenzo Montella, trener Fiorentine. Rdeča nit njegovega razmišljanja po osvojeni točki je bila izražena potreba po napadalcu. Najbolj zveneča in tudi najdražja okrepitev v napadu Mario Gomez naj bi bil po večmesečni odsotnosti še vsaj nekaj tednov oddaljen od igranja tekem, najbolj učinkovit nogometaš Fiorentine Giuseppe Rossi pa si je nedavno znova poškodoval koleno. "Trudili smo se za zmago, vendar nam ni uspelo," je dodal Montella. In res, ostalo je pri trudu, iztržek pa je bil slabši od pričakovanega.

Iskati razloge za neuspeh v Torinu, kjer je imela Fiorentina žogo več v svojih nogah (57 odstotkov), bila bolj konkretna (16 strelov proti šestim Torina) in razigrana (626 podaj proti 482 Torina), zgolj pri napadalcu, je seveda sodba "na prvo žogo". Napadalec, Montella navadno izbira med formacijama 3-5-2 in 4-3-3 (ki seveda postaneta tudi 3-5-1-1 in 4-3-2-1), je največkrat namreč zgolj eksekutor, torej nekdo, ki žogo s potezo ali dvema strpa v mrežo. Večino dela zanj opravijo njegovi soigralci. Gomez in Rossi sta primerka odličnih napadalcev, prvi je denimo na vsega treh odigranih tekmah v Serie A zabil dva gola, drugi pa na 18 kar 14 in je trenutno tudi prvi strelec lige.

Težava pa nastopi, če napadalca, ki za gol potrebuje le malo prostora in trenutek časa, ekipa nima. Tako kot ga zaradi odsotnosti Gomeza in Rossija trenutno nima Fiorentina. Vincenzo Montella je zato prisiljen improvizirati in priložnost v napadu ponujati manj uveljavljenim igralcem (denimo Anteju Rebiću) oziroma igralcem, ki so najboljši približek napadalcem (denimo Josipu Iličiću).

Montella se je v Torinu odločil za zgolj enega "klasičnega" napadalca v formaciji 4-3-2-1. Nalogo "igrati" Gomeza oziroma Rossija je dobil Josip Iličić, ki je po jesenskih težavah z gležnjem zdaj redno v pogonu. Na tej tekmi, na prejšnjih je namreč vselej igral vsaj v napadalnem paru in triu ter za napadalcem, naj bi bil, četudi "fizike" za to vlogo nima, zasilna "devetka". Eksperiment se Montelli (iskreno rečeno po pričakovanjih) ni posrečil. Iličić, za katerega že dolgo velja, da se najbolje znajde in tudi svoje najboljše tekme doslej je odigral v vlogi drugega napadalca oziroma krila, je tekmo namreč končal po 63 minutah in to brez konkretnega strela na gol ter kar nekaj izgubljenimi žogami. Za svojo predstavo je prejel nizke ocene. Priznani portal WhoScored.com mu je podelil najnižjo oceno na tekmi, in sicer 6.3. Slabo ga je ocenil denimo tudi Calciomercato, ki mu je prav tako prilepil najnižjo oceno na tekmi, in sicer 5.

Zagotovo je Iličić v preteklosti odigral že precej boljših tekem. Tokrat je javnost nanj gledala kot na napadalca, ki tehtnice na tekmi, na kateri je imela njegova ekipa pobudo, ni znal prevesiti v korist svojega moštva. Zato tudi tako nizke ocene. Iličić je bil devetka v Torinu preredko, prepogosto je namreč uhajal iz napada nazaj, se vračal pregloboko, kjer je prevzemal vloge vezistom Fernandezu, Pizarru in Valeru, ki so bili ob znosnem pritisku Torina na polovici Fiorentine (torej potreb po dolgih žogah niti ni bilo) zadolženi za "hranjenje" ofenzivne trojke Iličić – Joaquin – Cuadrado z uporabnimi žogami. Vse prevečkrat je bil Iličić tisti, ki je v ogenj potiskal Cuadrada in Valera, čeprav bi naj bilo (morebitnega drugačnega dogovora iz slačilnice - morda je bilo v osnovi zamišljeno, da Cuadrado in Joaquin udarjata iz drugega plana - seveda ne poznamo) obratno. Iličić se, kar potrjujejo tudi številke, v vlogi klasičnega napadalca ni obnesel.
Josip Iličić
Josip Iličić je v dresu Fiorentine doslej zabil en gol. (foto: Getty Images)

Precej bolj kot prek njega, ki se je ob vidni zmedi v napadalni trojki Fiorentine specializiral za t.i. odlaganje žoge in odigravanje t.i. dvojnih podaj, je bila Fiorentina nevarna prek Cuadrada in predvsem Valera, ki slovi po svojem močnem udarcu. Fiorentina je tako največkrat zapretila izven gostujočega kazenskega prostora, in sicer v kar 69 odstotkih poizkusov. V kazenskem prostoru so vijoličasti streljali le v 31 odstotkih poizkusov. Za primerjavo, Torinovi nogometaši so izven kazenskega prostora zbrali le 33 odstotkov svojih poizkusov. Paul McVeigh, zdaj že upokojeni nekdanji reprezentant Severne Irske, sicer pa nekdanji nogometaš Norwicha in Tottenhama, je tekmo spremljal za televizijo BT Sport. Iličićev "off position" (nahajanje izven položaja) je pospremil z besedami: "Napadalec težko zabije, če ga ni v kazenskem prostoru." V Gazzetti dello Sport so bili še bolj konkretni in zapisali, da "to preprosto ni to".

Josip Iličić zagotovo ni napadalec v klasičnem pomenu besede. Nikoli ni bil. Vprašanje, če kdaj bo. Vincenzo Montella ga je v tej vlogi preizkusil, ker so ga v to prisilile razmere. V prvi vrsti poškodbi Gomeza in Rossija. Velja pa poudariti, da tudi zato, ker ima na Iličiću bolj prijaznih igralnih položajih precej izbire. V tem trenutku, Iličić je velik del jeseni izgubil zaradi poškodbe in zato še ni dosegel vrhunske forme, verjetno tudi boljšo. Tretji razlog za Montellin poizkus pa so verjetno tudi dobre izkušnje s selitvijo preostalih ofenzivno usmerjenih nogometašev po različnih igralnih položajih (v različnih formacijah). Cuadrado je dokazal, da lahko igra praktično vsepovsod (Montella je razmišljal, da bi ga v konico napada postavil že v Torinu, a tega ni storil), vseprisoten je denimo domiselni Valero, izkušeni Joaquin lahko igra levo in desno, da o univerzalno odličnem Rossiju sploh ne govorimo.

Polivalentost je tem nogometašem zapisana v njihovo DNK, Iličić pa je s svojimi specifičnimi karakteristikami (mehek dotik, lahkoten korak, pregled nad igro, podajanje v prostor…) manj prilagodljiv. Zagotovo namreč ni "razbijač", zato nižje v zvezni vrsti ne more igrati, še manj pa je instinktivni "zabijač", zato povsem v konico napada ne sodi. Žal so v njegovem primeru bolj kot nesporna kakovost težava že omenjene poškodbe in vse bolj izrazita huda konkurenca na njegovem igralnem položaju. Da bo pri Fiorentini precej težje redno in dobro igrati, je Iličić vedel že, ko je podpisoval pogodbo. Podpisal jo je sicer zaradi tega, ker Fiorentina igra njemu najljubši nogomet, in sicer hitro, z veliko dotiki in razmišljanja v igri.

Prihodnji tedni in meseci bodo zanj verjetno prelomni. Iličić mora, kjerkoli bo že igral, pokazati več kot doslej. En sam zadetek je za nogometaša, ki je Fiorentino stal debelih devet milijonov evrov, pač premalo in italijanski mediji  ne ozirajoč se na oteževalne okoliščine tega nikoli ne pozabijo poudariti. Posebej, kadar Fiorentina ne zmaga. Priložnost je v vrhunskem nogometu priložnost, vsaka zamujena pa lahko pomembno vpliva na razplet kariere. Iličićeva je, ker se bosta Gomez in Rossi sčasoma vrnila, Fiorentina pa si v napadu obeta še okrepitve, trenutno na hudi prelomnici
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 8
Starejši naprej | Novejši naprej
olongjonson 16.1.2014, 12:22 Prijavi komentar
rob13ben in tb91 sta vse povedala hvala
fegićadrian 13.1.2014, 13:56 Prijavi komentar
E moj Miro. Ti bi lahko bil Ultras Firenze.
rob13ben 13.1.2014, 12:13 Prijavi komentar
sem še vedno mnenja, da bi se moral odločit za nemce, ko je imel ponudbe.....zgleda, da ga je fiora kupila, ker je bil "vroča roba" in ne ker bi nujno potrebovala takšen tip igralca...sedaj se je zgodilo to, da je nekonkurenčen na svojem položaju, na drugih pa neuporaben...po vrhu vsega pa še nagnjen k poškodbam....pri leverkusnu (če se ne motim) bi zdaj igral LP, definitivno bi lažje prišel v prvo11, saj bi v sredini imel pravo konkurencu le v castru....naslednjo sezono pa se še v Schalke seli letos "vroči" Sidney Sam in bi komot tvoril tudi napadalno trojko s Kislingom in Heung-Min Sonom....
CimeBozgo 13.1.2014, 12:01 Prijavi komentar
Če nardimo rezime večine slovenskih 'zvezd' v tujini: Po prvem transferju/denarju začnejo strmo in prepričljivo pot navzdol. Na sliki se vid, da ma 5 kil več.
time flies like an arrow fruit flies like a banana 13.1.2014, 11:19 Prijavi komentar
dor člank
TB91 13.1.2014, 10:23 Prijavi komentar
To je resen nogomet in Iličuču manjka tempo. On preprosto nima tekaških sposobnosti, da bi izstopal na takem nivoju. Daleč od tega da je slab igralec in da ni vreden Serie A, ampak že v naši reprezentanci se od njega pričakuje čudeže oz. mediji od njega pričakujejo čudeže. Tehnično ima zares predizpozicije vendar zgolj tehnika je v fuzbalu premalo. On v ekipi, ki igra v visokem ritmu kot je to Fiorentina trpi, Palermo je igra precej počasneje in vidi se da mu taki tempo bolj leži. Sicer pa ima še precej prostora za napredek in če ne bo vrgel puške v koruzo lahko tudi v Fiorentini pokaže da zmore. Meni osebno je Kampl za razred boljši igralec od njega, ampak če kdo potem lahko prav Iličič uspešno igra v Serie A. Morda v malenkost slabšem klubu od Fiorentine.
jankoslav 13.1.2014, 07:54 Prijavi komentar
Jaz sem gledal le do 64 minute ko ga je trener zamenjal in res ni za napadalca, niti enkrat ni streljal na gol če sem prav videl, to res ni njegov položaj
Corelli 13.1.2014, 07:51 Prijavi komentar
Odigral je dobro tekmo. Ni izstopal ne v pozitivo in ne v negativo.
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE