Pazite, prihaja rumeno-črni stroj

Naslov nemškega prvaka, ki ga je v soboto po celoletni prevladi predčasno osvojila Borussia iz Dortmunda, ni presenečenje. Je le nadaljevanje poti, ki so jo v Nemčiji na nacionalni oziroma reprezentančni ravni ubrali že pred enajstimi leti in ki ji preštevilni klubi še vedno ne sledijo. Usmeritev velikega dela pozornosti vzgoji, zorenju in nato uveljavljanju mladih igralcev je pot, ki kljub mikavnemu globalno uveljavljenemu masovnemu potrošništvu največjih klubov sicer zahteva potrpljenje, a prinaša uspeh in, še najpomembneje, dolgoročno stabilnost. Borussia iz Dortmunda, ki je enkrat skorajda že bankrotirala zaradi preseganja finančnih zmožnosti, letos končuje tretje leto gradnje, hkrati pa prvič tudi že žanje sadove mučnega, potrpežljivega in predvsem strokovnega dela.

Selekcija in vzgoja - Kloppovi specialnosti
Ne igra "tiki - take", nima Lionela Messija, pa vendar Borussia Dortmund v zadnjih treh letih kaže evidentne znake aktualne Barcelone. Katalonski gigant je sicer neprimerno večji in mogočnejši v verjetno prav vseh sferah delovanja in organizacije, toda v Dortmundu so v svoj način dela in razmišljanja implementirali prav tisto, kar je iz njih minulo soboto naredilo prvake - vzgojo lastnega kadra. Trener Jürgen Klopp, ki se je z dobrim delom z mladimi dokazal že pri Mainzu, je prvo pogumno potezo povlekel že takoj po prihodu v klub. Precej močnejšim Bayernu, Werderju, Wolfsburgu in Bayerju se je že leta 2008 zoperstavil z najmlajšim branilskim parom v ligi. Tedaj 19-letna Neven Subotić in Mats Hummels sta zaigrala ob še štirih soigralcih, mlajših od 22 let. Danes mlado moštvo Borussie iz Dortmunda, obogateno z nekaterimi tujci in perspektivnimi domačimi igralci, v povprečju šteje manj kot 23 let, dosega največ zadetkov v ligi (64) in jih z naskokom najmanj tudi prejema (19). Vse to z lahkotno, napadalno usmerjeno in do potankosti razdelano igro, ki zahteva disciplino, a hkrati dopušča kreativnost.


V pomlajevanje moštva je bil Klopp sicer delno tudi prisiljen, kajti Dortmund je imel še leta 2004 119 milijonov evrov dolga, toda izpeljal ga je plansko in z nastavki, ki omogočajo nadaljnji razvoj. Vplivni veterani se počasi poslavljajo, po koncu sezone, ko odide Dede, bosta pravzaprav ostala le še vratar Roman Weidenfeller in kapetan Sebastian Kehl, njihova mesta pa zavzemajo nogometaši, ki imajo vse potrebno, da postanejo novi Samiji Khedire in Mesuti Özili in kot prvovrstni nemški nogometni artikli uspejo na veliki sceni. Tja (v Ligo prvakov) bodo odšli odeti v rumeno-črne barve, kajti vsi ključni nogometaši Borussie, mimogrede, prvih pet najboljših igralcev lige po izboru uglednega Kickerja prihaja iz Dortmunda, imajo podpisane pogodbe do najmanj leta 2013, trener Klopp, ki je ob selektorju Joachimu Löwu eden ključnih akterjev nemške nogometne pomladi, celo do leta 2014.

Razprodaje igralcev v Dortmundu kljub velikemu zanimanju ne bo. Le Nuri Sahin, ki naj bi imel v svoji pogodbi klavzulo, se spogleduje z odhodom v Real Madrid. In čeprav klub še vedno bremenijo dolgovi, se za prihodnost Borussie ne gre bati. Njena zgodba o uspehu namreč ni instantna, kot sta bili zgodbi danes v sivem povprečju tavajočih nekdanjih prvakov Stuttgarta (2007) in Wolfsburga (2009), temveč je plod spretne kombinacije dela in potrpežljivosti. Nečesa, česar je v sodobnem nogometu premalo.

Naslednja stopnica: Liga prvakov
Zdaj je napočil trenutek, da rumeno-črno invazijo okusi še Evropa. Pričakovati, da bodo premalo izkušeni mladci po Bundesligi že v prvi sezoni razvneli še Ligo prvakov, je bržkone utopija. Na pol turnirski format tekmovanja tako mlademu moštvu dokazano ne ustreza (izpad iz pokala in lige Europa), prav tako utegne igranje na dveh močnih frontah ob morebitnih poškodbah zamajati samozavest v glavah članov trenutno najbolj vročega nemškega nogometnega moštva. A Dortmund ima poleg lastnega znanja, ki za uspeh v Ligi prvakov vselej ne zadostuje, še en močan adut. Za seboj ima po Barceloninem Nou Campu in Realovem Santiagu Bernabeu enega najmogočnejših avditorijev v Evropi, ki sliši na ime Signal Iduna Park oziroma po starem Westfalen. Kar 50.000 navijačev ima v lasti letne vstopnice, preostalih 30.000 vstopnic pa evforični navijači pograbijo v nekaj minutah. Pa ni pomembno, kdo gostuje, Nürnberg ali Bayern, vzdušje je vselej fenomenalno.

Subotić, Hummels, Sahin, Barrios, Grosskreutz, Bender, Kagawa, Götze, Schmelzer... Zanje bomo v prihodnje zagotovo še velikokrat slišali.