Uredništvo    29. januar 2016
Nogomanijak

Van Gaal – nikoli več!

Manchester United bi lahko kmalu dobil novega trenerja. Louis van Gaal bo očitno klub zapustil kot velik negativec. Pa je bilo vedno tako? Nogomanijak se spominja Barcelone in Bayerna.
SORODNE NOVICE
Barcelona malo umirila napetos...
20.8.2017 | Evropske lige
Matavž z Vitessejem na vrhu
20.8.2017 | Mednarodni nogomet
Bayern v drugem krogu z Leipzi...
20.8.2017 | Evropske lige
Na dveh tekmah padel le en zad...
20.8.2017 | Evropske lige
Če želite Messija, se znebite ...
20.8.2017 | Evropske lige
Pred dvema tednoma je bila vel...
20.8.2017 | Evropske lige
(foto: Getty Images)
Barcelona prvič (1997 – 2000) 

Louis van Gaal je bil takrat v modi in po izjemnih uspehih ter naslovu evropskega prvaka z mlado ekipo Ajaxa je leta 1997 prevzel Barcelono iz rok Sira Bobbyja Robsona. V prvih dveh sezonah je Nizozemec na Camp Nou pripeljal dva zaporedna naslova španskega prvaka in en španski pokal, toda vse le ni bilo rožnato. V slogu, ki ga je kasneje izpopolnil njegov takratni pomočnik pri Barçi Jose Mourinho, se je Van Gaal zapletal v številne medijske vojne, kritiziral lokalno kulturo in svojo avtoriteto izkazoval v dvobojih z največjim zvezdnikom tiste ekipe Rivaldom.
 
Zadnja sezona njegovega prvega mandata v Kataloniji je bila še posebej napeta in Barcelona se je med bojem za državni in evropski naslov. Luis Figo je imel težave s poškodbo po nasilnem derbiju z Atletico Madridom in ni mogel pomagati soigralcem na povratni tekmi polfinala Lige prvakov proti Valencii, ki je s trenerjem Hectorjem Cuperjem spet dokazala, da je prava Van Gaalova črna mačka in izločila Katalonce na njihovem Camp Nouu ter preprečila "el Clasico" v pariškem finalu.
 
Že takrat so se slišali vzkliki "Van Gaal odidi", stolček pa se je ob izgubljenem boju za naslov z Deportivom La Coruño usodno zatresel tudi predsedniku z 22-letnim stažem Josepu Lluisu Nuñezu in nizozemski trener tudi pomisliti ni želel, da bi po volitvah nadaljeval svoje delo pod katerim drugim šefom. V enem izmed komentarjev v barcelonskem športnem dnevniku (El) Mundo Deportivo je bilo moč prebrati tudi številne pohvale na račun Van Gaala po vseeno precej uspešnih treh sezonah.
 

"O Luisu van Gaalu se je govorili in pisalo veliko reči, toda nihče mu ne more oporekati poštenosti in zvestobe Josepu Lluisu Nuñezu," so zapisali katalonski kolegi. "Zavedajoč se, kakšne težke trenutke preživlja predsednik, je dan po izpadu iz Lige prvakov proti Valencii Nizozemec poskusil ves pritisk z Nuñeza preusmeriti nase in ponudil svoj odstop od dogovora, ki sta ga sklenila. Po številnih kritikah je bilo edino, kar je Van Gaala še vezalo na Barço, njegovo globoko prijateljstvo s predsednikom. Niti minute ni čakal, da je ob odhodu Nuñeza napovedal tudi svoje slovo."

Pri Mundu Deportivu so še dodali, da odhaja "z zelo visoko dvignjeno glavo" in ga primerjali tudi z Radomirjem Antićem, ki se je z madridskim Atleticom zapletel v neugodno pogajanje o izplačilu še veljavne pogodbe, medtem ko Van Gaal, ki bi mu pripadal še zajetnejši znesek, kljub predčasni prekinitvi še dve leti trajajoče pogodbe ni zahteval niti ene pesete. Njegova aroganca je bila razlog, da so mu številni proti koncu rade volje zarinili nož v hrbet, a tudi s krilaticami "vedno negatifni" (izgovarjal je negatifo namesto negativo, op. a.) in zaupanjem mladim si je priigral kar nekaj podpornikov in oboževalcev za vse življenje (Xavi Hernandez, Victor Valdes, Carles Puyol, …)
 
Pričakovano je Van Gaal na novinarski konferenci odšel v slogu. "Prijateljice in prijatelji iz medijev – jaz odhajam. Čestitke," je še ena od mnogih izjav, ki je tistega 20. maja 2000 odšla v folkloro španskega nogometa. Nizozemec, ki je nato prevzel domačo reprezentanco, je svoj odhod pojasnil s slovesom predsednika Nuñeza in okrivil tudi nekatere igralce ter famozni "entorno", ki na Camp Nouu predstavlja nekakšen skupek vseh (ne)nogometnih reči in ljudi, povezanih z največjim klubom v regiji.
 
"Že 22 let želijo mnogi predstavniki moči jesti ta kolač z imenom Barça, a jim v tem času ni uspelo," se je glasil del Van Gaalovega govora pred mediji, ko je branil lik in delo dolgoletnega predsednika Nuñeza. "Predsednik in njegovi direktorji, strokovni štab in igralci morajo tvoriti trikotnik, piramido. Moramo prikazovati privlačen nogomet, to je naš cilj, osvajati pa moramo tudi trofeje za tiste predstavnike moči, ki želijo od Barçe imeti korist.

"Zato me je predsednik pripeljal, a težko je bilo prenesti svojo filozofijo iz Ajaxa, ker se ne sklada s kulturo te države. Vsak dan sem se moral boriti, da bi prepričal 'entorno', ki je govoril, da smo najboljši. Morda smo, toda to moramo na igrišču pokazati vsako leto. Pri Ajaxu sem osvojil toliko evropskih naslovov kot jih je Barcelona v sto letih. Sem sem prišel doseč enake reči, a je bilo težko. Z igralci sem se boril vsak dan. Da sem jim pojasnjeval denimo to, da je Barça nad vsemi in da je ekipa nad vsemi posamezniki, da lahko šele takrat igraš privlačno, takrat pa bi Evropa o nas govorila kot o Ajaxu iz leta 1995, ko smo bili nepremagani eno leto. V tem letu bi nam skorajda uspelo – Evropa je govorila o Barçi, o najbolj privlačnem nogometu."
 
Kako je Van Gaal na tekmi katalonskega pokala prvič prepustil vodenje ekipe Mourinhu:

Barcelona drugič (2002 – 2003) 

Takrat 50-letni Amsterdamčan se je precej hitro vrnil na Camp Nou, kjer je posle ob vsesplošni skepsi prevzel pred sezono 2002/03. Izjemen niz zmag (rekordnih deset) v Ligi prvakov ni uspel skriti pomanjkljivosti ekipe, ki je bila kljub zvezdniškim okrepitvam s Juanom Romanom Riquelmejem, Gaizko Mendieto in pokojnim Robertom Enkejem bližje boju za obstanek kot boju za Evropo, kaj šele za naslov prvaka. Van Gaal oziroma tisti, ki so takrat skrbeli za prestope, ni imel srečne roke, luknjo pa si je skopal tudi sam, saj je nadaljeval svoj dvoboj z Rivaldom, ki ga je načel že v prvem mandatu.
 
Še več: brazilski virtuoz je klub s še eno leto veljavno pogodbo ob Van Gaalovem blagoslovu zapustil brezplačno, kasnejši svetovni prvak z Brazilijo in osvajalec Lige prvakov z Milanom pa ni skrival, kdo je glavni krivec. "Van Gaal je glavni razlog mojega odhoda. Ni mi všeč, prepričan pa sem, da me tudi on nima rad," je dejal Rivaldo, medtem ko mu je Van Gaal vrnil z izpostavljanjem njegove nezavzetosti na igrišču.
 
"Zanimalo ga je le to, kako bo služil več in igral manj. Leta 1999 so ga izbrali za najboljšega nogometaša na svetu, a od tedaj naprej se ni preveč pazil in ni se obnašal tako, kot bi se moral nogometaš. Imel je nekakšne iluzije glede Barçe in zahteval je počitnice, ko so se bližale pomembne tekme v Ligi prvakov. Nato pa se skriva doma v Braziliji. Za Brazilijo je igral tako, kot smo od njega potrebovali pri Barceloni, to pa je dokazal na svetovnem prvenstvu – videlo se je, da se je hranil za Japonsko."



Rivaldo je bil v tisti sezoni sicer precej obrobna figura šampionskega Milana Carla Ancelottija, finale v Manchestru je denimo presedel na klopi, toda ravnanje z Brazilcem je Van Gaala ob poraznih domačih rezultatih hitro potisnilo na rob. Dva zaporedna poraza (Katalonci so nekaj mesecev prej izgubili tudi trikrat zapored) proti Valencii in Celti Vigu sta klub in trenerja primorala v sporazumno prekinitev pogodbe. Zanimivo, da se je novo leto začelo z izvrstnim debitantskim nastopom 18-letnega Andresa Inieste proti Recreativu (3:0), Van Gaal pa je v enem svojih zadnjih večjih intervjujev pred odhodom priznal, da je bil povratek v klub zanj "čudež".
 
Kot pred leti je bila za Van Gaala spet usodna Valencia, Rafael Benitez pa je njegovo eksperimentalno postavo brez največjih zvezdnikov (Javier Saviola, Riquelme in Mendieta so vstopili s klopi) ponižal na Camp Nouu (2:4). Navijači so mahali z belimi robčki in kričali "Van Gaala nikoli več", predsednik Joan Gaspart pa je s sekiro zamahnil po naslednjem porazu proti Celti, bojda že med letom domov. Možni nasledniki so bili poleg na Camp Nouu kasneje zelo uspešnega Antića tudi Bernd Schuster, Alberto Zaccheroni in Sven-Göran Eriksson, a je posle na koncu prevzel Carles Rexach. Van Gaal se je medtem poslavljal v takšnem slogu, v kakršnem je tudi prišel – na robu solz. Tokrat ni iskal krivcev v medijih in se vedel zelo čustveno, spet pa ni pozabil na famozni "entorno".
 
"Sem prvi, ki je odgovoren, čeprav ekipo sestavljamo vsi, toda jaz imam v rokah volan," je povedal Van Gaal. "Nogometaši so se želeli boriti, toda niso mogli pokazati svoje kakovosti zaradi pritiska, vzdušja … 'Entorno' je vplival bolj od mene in to je slabo. Najbolje za klub je, da se naše poti ločijo, to sem doumel med razmišljanjem po tekmi v Vigu.  Nogometaši stojijo za menoj, izkazali so mi vdanost in zaupanje, poznam klub in La Ligo. Še vedno mislim, da sem najprimernejša oseba, ki bi lahko popeljala klub iz te težke situacije. Upam, da bo imel naslednji trener podporo medijev, sicer bo imel enake težave kot jaz."

Bayern (2009 – 2011) 

"Sanjska ekipa!"
se je glasila Van Gaalova ocena Bayerna, ki ga je prevzel po štirih letih "rehabilitacije" kot trener AZ Alkmaarja, pri katerem je proti vsem pričakovanjem osvojil državni naslov in spet postal zanimiv največjim snubcem. V sezoni 2009/10 se je njegova nemška epizoda začela slabo in poleg nestanovitne forme v 1. Bundesligi so bili rdeči tudi na robu izpada iz Lige prvakov, zato je obstajala povsem realna možnost, da bi moral Van Gaal, ki je rad opozoril na proces prilagajanja na njegove zamisli, oditi še prej kot njegov nepriljubljeni predhodnik Jürgen Klinsmann.
 
A kot je kasneje dokazal tudi na klopi reprezentance, je znal Van Gaal izvleči najboljše predstave iz zvezdniške okrepitve Arjena Robbna. Po zaslugi izvrstnih predstav rojaka in vedno boljših produktov klubske šole, Thomas Müller in Holger Badstuber sta postala standardna člana prve postave, Bastian Schweinsteiger pa se je našel v vlogi osrednjega vezista, so navijači hitro pozabili na junaka preteklih sezon Luco Tonija, ki je prevzel "Rivaldovo vlogo" in po sporih z napornim Nizozemcem odšel k AS Romi.

Vse to je bilo hitro pozabljeno po tem, ko je Bayern začel nizati zmage v vseh tekmovanjih in se prebil na čelo 1. Bundeslige in do zaključnih bojev nemškega pokala, po navdušujoči zmagi nad Juventusom v skupini in preživetem trilerju proti Fiorentini v osmini finala pa je Robben z enim izmed zadetkov kariere poskrbel za dramatično napredovanje proti Manchester Unitedu. Rdeči so nato mimo Lyona brez težav napredovali v finale LP na Santiagu Bernabeuu, kjer je v boju dveh ekip, ki sta bili na pragu trojne krone, Mourinho z Interjem ugnal svojega mentorja.
 

S prvim Nizozemcem, ki je v zgodovini kot trener osvojil 1. Bundesligo, in najboljšim trenerjem sezone, sodeč po več različnih izborih v Nemčiji, so v klubu želeli hitro podaljšati sicer zgolj še enoletno pogodbo. Izkazalo se je, da prehitro, saj je šlo v drugi sezoni strmo navzdol. Bayern je bil sicer skorajda brezhiben v Ligi prvakov, a je bil zanj nato že v osmini finala znova usoden Inter, ob zaostanku v domačem prvenstvu pa so klubski veljaki pri rdečih reagirali in na začetku marca 2011 oznanili, da se bo moral Nizozemec s koncem sezone posloviti.

Tudi to je bila preveč optimistična napoved in takrat, ko se je Bayern začel že oddaljevati drugemu in tretjemu mestu, je takratni predsednik Uli Hoeness začasno nastavil Andriesa Jonkerja, ki je držal položaj do prihoda Juppa Heynckesa. V pojasnilu glede Van Gaalovega odhoda pa bi se lahko v tem trenutku našel tudi marsikateri navijač Manchester Uniteda …

"V nogometu bi bilo treba uživati, toda v nogometu pri FC Bayernu že nekaj časa ni bilo nič takega, v čemer bi bilo moč uživati,"
je v uradni izjavi povedal Hoeness, ki sicer ni omenil tudi več kot očitno neobstoječega odnosa s Franckom Riberyjem, ki je o Van Gaalu kasneje dejal, da je "slab človek". "Vse je postalo grdo, ko je Hansa-Jörga Butta zamenjal s Thomasom Kraftom. To je privedlo do negotovosti v obrambi in ne bi mogli več dolgo zdržati. Težave z Manuelom Neuerjem se ne bi nikoli tako razširile in nikoli ne bi imeli težav z navijači," je nadaljeval Hoeness:

"Govorjenje, da so mu igralci stali ob strani, je bil mit. Ustvarile so se težave, ki so bile popolnoma nepotrebne, klub pa so raztrgale na koščke. Louis van Gaal bi moral razmisliti o tem, kaj je storil."


Pa je? Van Gaal si je vzel ustvarjalni premor in nato pred prihodom v Manchester zelo uspešno vodil nizozemsko nogometno reprezentanco, s katero je bil na robu uvrstitve v finale na SP 2014 v Braziliji, kjer je na koncu prav na račun gostiteljice osvojil tretje mesto. Glede slovesa od Bayerna pa še zdaj rad pove, da je zanj najbolj navijal prav Hoeness, medtem ko je Borussia Dortmund z Jürgnom Kloppom osvajala svoj prvi naslov pod svojim karizmatičnim strategom.
 
"Edini, ki je kar naprej pritiskal za mojo odstavitev, je bil Uli Hoeness. Nihče drug. Nikoli več ne bi delal z njim. On vleče vse niti in ima veliko moč. To tudi izrablja. Celo upravni odbor na dolgi rok ne more delovati proti njegovemu mnenju," je v enem kasnejših intervjujev za Sport Bild povedal Van Gaal.

"Bayern se je zdaj vrnil k nekaterim starim vzorcem, ki so jih uporabljali pred mojim časom – kupovanje, kupovanje in še malce kupovanja. Imel sem veliko uspehov z mojim konceptom novih igralcev. Odkar sem odšel, ni noben član akademije naredil koraka med profesionalce. Nenadoma cel svet govori o senzacionalnem odkritju levega bočnega branilca Davida Alabe, ko pa je David Alaba prvič na tem položaju igral pod menoj. Nihče ni mogel napovedati, da bom spet vodil Nizozemsko. Ne bi pa želel ovreči možnosti, da bi se še kdaj vrnil v Bayern. Tam sem se imel izvrstno, izumil sem novo nogometno filozofijo. Zato se na to obdobje ozrem z dobrim občutkom."

V teh dneh, ko se zdi njegovo slovo z Old Trafforda neizbežno, se pojavlja vedno več spominov na dni, ki so bili v različnih klubih pod njegovim vodstvom tudi precej grenki. Nizozemec je sicer napovedal, da se bo po koncu sodelovanja z Unitedom upokojil, a kar težko je verjeti, da ne bi v primeru predčasnega slovesa poskusil še zadnjič dokazati vsem, kako prav ima. In kako dober je. A najbrž ne v katerem od svojih bivših klubov. Razen morda pri AZ Alkmaarju ga namreč nikjer ne bi pričakali z odprtimi rokami, prej z neprijetnimi spomini na precej temačna obdobja s sicer izjemnimi vmesnimi epizodami ...
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 12
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
RyanGiggs#1 24.5.2016, 22:11 Prijavi komentar
Vidi se kako je osvajal drugje lovrike in kako je osvajal v Angliji. V Angliji ni tako lahko priti na TOP mesta kot drugje, zato pa je EPL najtežja in najboljša liga na svetu.
ChampionsLeague12 1.2.2016, 00:03 Prijavi komentar
sej ded se je trudu kot vsak trener.. vsi pač ne mormo ali ne morjo bit pri vrhu ali na vrhu ki je prostor samo za enega .. uglaven izbrali so si ga sami klubi . želeli so si njegove usluge. imeli so ga .. in če je zgubljal ali zmagal je tak odvisno bilo tut od nasprotne ekipe .. od forme.. takrat je bil Inter močn. real madrid se je okrepil po 2009 ,barcelona je tik takala . AC milan je meu dobro sezono . od 2005 pa do 2010 so angleški klubi bli v formi . vsako sezono je kak klub .tak da van gal kot trener mogoč ni slab sam ne zna izbrat pravih igralcev ali pa ne zna taktizirat v novi dobi modernega nogometa .. mogoče mu ne leži angleška agresivna liga.. mogoče je rojen za lige ki igrajo bunkerje kot nemška in italjanska .. ali odprto kot je nizozemska in španska.. js čist verjamem da mu ni šlo saj tisti ki imajo naštudirano ligo in so v njej igrali . ni vsak rojen za angleško ligo.. takrat bi mogoče moral izbrat AC Milan ko je bil v krizi namesto Manchester Utd.. mislim da bi dosegel več v italiji .. če pogledamo Arsene Wengerja .. Kaj j pa on osvojil pa je še vedno na klopi arsenala pa mu nihče nič ne očita.. na njegovem mestu nebi vrgu puško v koruzo pa bi poskusil v kaki italiji .. mogoče na portugalskem . ali pa crveno zvezdo in postane spet prvak lige prvakov .. pol bi pa bla senzacija ..
buldog10 29.1.2016, 17:49 Prijavi komentar
Boljše bi bilo,če bi ostal Moyes.Že eno leto čakam,če odide.
Napoli 29.1.2016, 17:39 Prijavi komentar
kera slika preden odpreš članek
RyanGiggs#1 29.1.2016, 15:26 Prijavi komentar
meskić 29.1.2016, 11:45, EPL ni zastonj najtežja liga na svetu.
makimaki11 29.1.2016, 14:30 Prijavi komentar
meskič...da čudno kajne? Namreč povsod je vsaj osvojil neki, medtem ko v Unitedu ne gre...Sigurno se je z velik igralci skregu, ampak povosod je osvojil neki....
Greg 29.1.2016, 12:57 Prijavi komentar
Odlično branje ob kavi. Govor LVG ob osvojitvi Bundeslige je pa legendaren...očitno je fajn naštudiral Hitlerja :D
meskić 29.1.2016, 11:45 Prijavi komentar
Van Gaal je povsod, razen pri Man Utd, uspel.
Neki074 29.1.2016, 11:31 Prijavi komentar
Fajn branje.
capirossi 29.1.2016, 08:47 Prijavi komentar
Tudi AZ-jem je bil hit... zaj pa pravi kekec - škoda Uniteda.
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE