Klemen Kos   7. april 2015
Mladeniča, ki predstavljata triumf filozofije Arsena Wengerja

Triumf Wengerjeve žilice

Hector Bellerin in Francis Coquelin sta eden od razlogov, zakaj Arsenal v zadnjih mesecih deluje tako harmonično, sveže in energično kot ga nismo videli že dolgo. Oba sta bila še lani tako rekoč povsem odpisana.
SORODNE NOVICE
Rooney osrečil stare in nove n...
21.8.2017 | Evropske lige
Nasri iz Cityja v Antalyaspor
21.8.2017 | Evropske lige
Mourinhov United, drugi del
21.8.2017 | Evropske lige
Ibra že naslednji teden spet v...
20.8.2017 | Evropske lige
Nasri bo zaigral z Eto'ojem
20.8.2017 | Evropske lige
Poraz navkljub rekordni posest...
20.8.2017 | Evropske lige
(foto: Getty Images)
Francis Coquelin je na angleški elitni sceni debitiral 28. avgusta leta 2011. To je datum, ob katerem navijače Arsenala zvije globoko v želodcu in jim v spomin prikliče tekmo, ki je sama po sebi pojem sramote. Tedaj je Manchester United na Old Traffordu slavil z 8:2, trener Uniteda Alex Ferguson pa se je v svoji avtobiografiji nekaj let kasneje posebej dotaknil tudi predstave tedaj povsem anonimnega francoskega 20-letnika, ki je postal predmet posmeha vseh tistih, ki zviška gledajo na filozofijo Arsenalovega stratega Arsena Wengerja: "Bil je povsem izgubljen in odrezan od igre. Nisem ga poznal in po tej tekmi praktično ni več igral," je zapisal Fergie.

Hector Bellerin je debitiral septembra lani v Dortmundu. Arsenal je bil povsem razglašen in poraz z 0:2 je bila daleč najboljša novica tekme, ki je bila najverjetneje najslabša Arsenalova v letošnji sezoni. Anonimni Španec, ki se je kalil v Barcelonini La Masii, je bil na poti k temu, da postane še eden tistih, ki so se prebili do debija v majici velikega kluba, a nato hitro mrknili v noč.

Še lani na klopeh Charltona in Watforda

Minuli konec tedna je Arsenal pred svojimi navijači s 4:1 ugnal Liverpool in odigral eno najboljših tekem v letošnji sezoni. Po slavju, s katerim so se topničarji zavihteli tik pod vrh prvenstvene lestvice, ni bilo veliko govora o prebujenem Mesutu Ozilu, strelsko razigranem Olivierju Giroudu ali na trenutke virtuoznem Alexisu Sanchezu. Slavo sta požela mladeniča, ki sta lani v približno istem času preklinjala nemilost angleškega nogometa, ki ju je počasi srkal vase in ju skorajda izpljunil v anonimnost. Francis Coquelin je grel klop pri Charltonu, Hector Bellerin pa je z roba igrišča spremljal soigralce pri Watfordu. Dandanes ju nihče več ne vidi v tej luči – Coquelin je za marsikoga manjkajoči člen Arsenalove sredine, ki so ga v Londonbu intenzivno iskali vse od let Patricka Vieire, Gilberta Silve in nazadnje Alexa Songa, Bellerin pa je utelešenja vsega tistega, kar zagovarja, občuduje in vseskozi išče Arsenalov strateg Arsene Wenger. Torej nekdo, ki je prišel kot nihče in ki je pod Wengerjem postal nekdo. Kot Patrick Vieira, Cesc Fabregas, Kolo Toure, Gael Clichy, Fredrik Ljungberg, če se spomnimo le nekaj odmevnejših primerov.

"Iskreno lahko povem, da o Coquelinu nikoli nisem razmišljal kot igralcu prvega moštva. Kljub temu pa je moja naloga, da imam odprte oči in da v pravem trenutku sprejemem pravo odločitev. Bellerin je prav tako veliko odkritje sezone. Lani je bil na posoji pri Watfordu, kjer ni igral. Star je komaj 20 let in s svojimi očmi se lahko prepričati, kaj počne pri tako rosno mladih letih,"
je po veliki zmagi proti Liverpoolu povedal Wenger.

Hector Bellerin
(foto: Getty Images)


Zaradi poškodb do življenjske priložnosti
Wenger je s Coquelinom in Bellerinom sprejel odločitvi, ki ju je narekovala višja sila. Mathieu Debuchy je že septembra staknil poškodbo, zaradi katere še danes ni nared, zato je sprva njegovo mesto zaupal novincu Calumu Chambersu. Nekdanji član Southamptona se ni odrezal slabo, a nikakor tako dobro in udarno kot je svoj čas izkoristil tretji v vrsti Bellerin. Coquelin je bila odločitev, ki je bolj izvirala iz obupa. Wenger je na mestu zadnjega vezista preizkusil celo vojsko nogometašev (Arteta, Cazorla, Wilshere, Ramsey, Flamini ...), a nobeden od njih ni ekipi dal tistega, kar je bilo tudi na zgoraj omenjeni večer v Dortmundu najbolj kričeče. Coquelin je tehnično manj sposoben od vseh omenjenih nogometašev, igra precej bolj preprost nogomet in služi zelo jasnemu namenu. V mlajših letih ga je Wenger preizkušal na desnem boku obrambne vrste in kot t.i. "box to box" vezista, a za omenjeni vlogi ni imel pravih karakteristik. Kot igralec, ki stoji "na čelu" obrambne vrste, ruši ritem nasprotnika, prestreza žoge in krije hrbet soigralcem – njegova prisotnost je v višave pognala tudi Arsenalovo kariero Santija Cazorle – je Coquelin naravnost perfekten. Statistiki so izračunali, da je v dosedanjem poteku sezone opravil 35 ključnih posredovanj in 33-krat prestregel t.i. ključno žogo, medtem ko sta Mathieu Flamini in Mikel Arteta, s skupno šestimi urami nogometa več, uspešno posredovala 27-krat in prestregla 25 ključnih žog. S Coquelinom v enajsterici je Arsenal zmagal na 11 od 13 tekem v angleškem prvenstvu, s Coquelinom in Bellerinom skupaj pa je Arsenal na sedmih tekmah slavil šestkrat.

Coquelinov idol – Lass Diarra!

Priložnost dela tatu in priložnost dela velike šampione. Tatova sta v Arsenalovem primeru omenjena mladeniča, ki služita kot popoln primer teze njunega trenerja, da se igralec najbolje in najlažje razvije, če igra z vrhunskimi soigralci. Patrick Vieira se je tako razvil v pojem zadnjega vezista, Cesc Fabregas v enega najbolj čislanih vezistov v angleškem nogometu, Kolo Toure pa v branilca, ki je na višku svoje slave slovel kot eden najbolj kompletnih v angleški Premier League. Ker ima Arsenal tako dolgo tradicijo "izdelovanja" in brušenja biserov, so primerjave seveda neizogibne.

"Ne bom rekel, da lahko igram tako kot Vieira. Seveda si tega želim, vendar pa dejansko razmišljam le o tem, kako bom na vsaki tekmi dal vse od sebe in to počel konstantno. Včasih se ti zaradi poškodb ponudi priložnost in to se je zgodilo tudi v mojem primeru. Vedno sem verjel vase in v svoje sposobnosti, vendar pa nikoli nisem dobil priložnosti. Ko se je ponudila, sem jo zgrabil z obema rokama in mislim, da mi je uspelo,"
je pred sobotno tekmo proti Liverpoolu povedal Coquelin, in dodal. "Kot Francoz se seveda najbolj zgledujem po francoskih nogometaših. Obstaja pa igralec, ki ga doslej niste omenili in ki mi je zelo všeč, čeprav pri Arsenalu ni igral veliko. Zelo všeč mi je bil Lassana Diarra. Mislim, da imava precej podoben slog igre. Želim posnemati njegovo agresivnost."

Pri Bellerinu se primerjava s preteklostjo Arsenala ponuja sama od sebe. Tako kot Cesc Fabregas je zrasel v La Masii, kjer so ogledniki Arsenala pravočasno opazili njegov talent, izkoristili pravilnik, ki jim dovoljuje novačenje mladih igralcev in Barceloni speljali igralca, ki se je danes, ravno v luči iskanja "novega Danija Alvesa" tako kot nekoč Jordi Alba vrnil na radar katalonskih veljakov. A zgodba s Cescom, ki je na lastni koži spoznal krutost stare modrosti "bodi previden glede tega, česar si želiš", mu je dala misliti, da Barcelona ni nujno to, o čemer je sanjal kot otrok.

"Življenje se ne konča z Barcelono. Vedno sem sanjal o tem, da bom postal nogometaš in ne, da bom postal nogometaš Barcelone," razmišlja mladi as, ki je konec minulega tedna kot brzovlak zdrvel mimo rojaka Antonia Morena in dosegel izvrsten zadetek, ki je na široko odprl pot do velike zmage Arsenala.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 28
<< < | 1 | 2 | 3 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
doktor 8.4.2015, 21:28 Prijavi komentar
kljub vsemu ne osvoji ničesar
Branjevka 8.4.2015, 15:02 Prijavi komentar
C.J. in mislim, da je edino pravilno, da je vodstvo podpiralo Wengerja in v bistvu celoten projekt. Zgradili so odlične temelje za prihodnost z vidika financ in štadiona in prav tako igralskega kadra. Za naslednji 2 leti je že v delu popolna prenova trening centra London Colney. Mislim, da se bo Arsenalu še kako kolcalo po tem ko bo Wenger odšel :)
johney 8.4.2015, 02:01 Prijavi komentar
Sploh pa tole kako Wenger ni ''rezultatsko obremenjen'' je ena velika neumnost. Pri Arsenalu ni bil nihče Bellerin, Chambers v prvem planu, Coquelin pa je bil celo na posoji, ampak to so pač mladi igralci, ki so včasih potrebujejo nič drugega kot priložnost in so jo tokrat na račun poškodb tudi dobili. Prav tako kot jo je naprimer dobil tudi Zouma, da so nas nato chelsejevi navijači na nogomaniji še cel mesec po tekmi pridno spominjali kakšna je on žival in kako nebeško visoko da skače. In chelsejevi navijači ne mi rečt kaj vse si Mourinho ne more pivoščit, če bo imel dobrega mladega igralca ga bo igral, ma ga nobena rezultatska obremenjenost ali kdo drug pri Chelseaju ne ustavi.
johney 8.4.2015, 01:40 Prijavi komentar
Proton stari kaj je no primerjaš mi bayern, ki dobi praktično kergakoli igralca iz nemčije hoče in arsenal, ki se samo v londonu bori s chelseajem (in tottehamom) za tiste top talente, da situacije v angliji sploh ne omenjam. Pa ne misli da nemci vse naredijo s trdim delom (nimam nič čez njihove nogometne šole, imajo res nekaj odličnih), ampak tudi oni kot vsi iščejo najprej talent, samo da so osredotočeni pač bolj na nemčijo, medtem ko morajo v angliji mlade igralce zaradi večje konkurence iskati tudi drugje ..
strings 7.4.2015, 21:30 Prijavi komentar
Vsi nekaj pozabljate in sicer, Wenger je imel velike uspehe in vsako leto bil bitko z Unitedom za lovorike v Angliji do takrat, ko se je prvo finančno močno okrepil Chelsea in začel svojo ero v Angliji. Žal se je takrat zgodilo, da se je Arsenal namesto tega, da bi zadržal staro ekipo in poizkušal narediti še kaj več, raje odločil za izgradnjo modernega objekta, kar je imelo za posledice to, da so morali prodajati igralce. Takrat smo začelo navijači Arsenala doživljati leta, na katera se ne radi spominjamo. Ampak mislim, da je danes leta 2015 vsak navijač Arsenala ponosen, da so lani končno dobili lovoriko in končno ni najboljši igralec zapustil ekipe. Arsenal ima mlado, kvalitetno, ambiciozno ekipo, poleg tega so finančno stabilni in če bo prišel kvaliteten igralec za katerega bo Wenger ocenil, da je potreben ekipi, ga bodo lahko brez težav kupili za 40mil *. Mislim, da se lahko slej kot prej ponovno ponovi obdobje Arsenala od let 98 do 06. COYG!!!
proton 7.4.2015, 21:28 Prijavi komentar
Johney, vsak klub razvije veliko igralcev ampak se to nikjer tako ne potencira kot v Arsenalu, poglej prvo postavo Bayerna npr. skozi leta jaz jih spremljam od 1992 dalje vedno vsaj štiri ali pet čistih domačinov, od aktualnih bi lahko bil tudi Kroos, pa nekje zraven Can pa se kdo, kaj ima Arsenal od Wengerja dalje domačinov? Zakaj greš iskat talente stran če je 13 klubov v Londonu daj me razsvetli? Eno je talent, eno pa delo, jaz sem bolj pristaš dela, talent je dobrodošel vsekakor ključno pa je delo, Nemci po defaultu niso talentirani ampak z delom to kompenzirajo
johney 7.4.2015, 20:18 Prijavi komentar
dej no Proton taki časi o katerih sanjaš so mimo, povsod vlada velika konkurenca, v Angliji pa sploh, samo v Londonu imaš 13 klubov ki igrajo angleško ligo, če imaš malo pameti in hočeš obdržat korak s konkurenco boš odšel iskat talente drugam. Sploh pa a ni važen napredek, ki ga pokaže igralec od trenutka ko pride v klub. Mislim da lahko brez problema rečem da večina igralcev ki pride v Arsenal naredi zelo lep napredek, in ne Wenger (sej je strokovnjak ampak še vseeno samo en človek), ampak pri Arsenalu razvijejo kar nekaj kvalitetnih igralcev, če nato slednji odidejo je pa itak njihova odločitev ..
pepe 7.4.2015, 20:17 Prijavi komentar
dinho, kaj dela wenger, on in arsenal nista bila v resni borbi za naslov angleškega prvaka 10 let in na to je ciljal penzioner, če v chelseju ali cityu nisi letos v resni borbi za naslov si bivši
Dinho8O 7.4.2015, 19:40 Prijavi komentar
The Pensioners A ne dela wenger točno tega?
proton 7.4.2015, 19:30 Prijavi komentar
Naj se klubi raje orientirajo na kvalitetno delo lastnih šol, proizvajaj svoje igralce, ne rečem, da ni fajn in pametno skautirat in talente vozit od drugod, bodi pa frajer trdo delaj in iz otrok, ki jih imaš v svojem klubu naredi jedro ekipe. Mene zanima koliko igralcev je Wenger naredil iz otrok Londona? Jaz sem lokal patriot in mi je všeč domačin, ki pa je v očeh trenerjev vedno 12 prase, vsak, ki pride od kod drugod je vedno "boljši" od domačinov, kolena in hrbtenice pa si lomijo domačini... Ni važno za kateri klub gre, vedno z veseljem gledam domačina, ki trga in igra dobro, da ga drugi spoštujejo, v Angliji je kar nekaj takšnih igralcem, ki jim lahko rečem samo "respect", koliko takšnih igralcev je Wenger ustvaril, da so v klubu ostali in ostali in ostali...
<< < | 1 | 2 | 3 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE